ZOsn člen 60a, 68, 69, 69/4. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavanem primeru učiteljski zbor glede odločitve o ponavljanju 6. razreda ni izdal obrazložene odločbe, saj je bila odločitev tožeči stranki sporočena le v obliki spričevala. Odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju je potrdila komisija s sklepom, ki ga je zapisala pod 4. točko zapisnika z dne 2. 7. 2019, vendar pa tudi ta po presoji sodišča ne pomeni ob spoštovanju temeljnih načel oziroma pravil upravnega postopka sprejetega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu, ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - cenitev - odškodnina - absolutna kršitev postopka
Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta, v ostalem pa je vezano na trditveno podlago v tožbi, kar zahteva ugotavljanje zatrjevanih dejstev in presojo pravnih vprašanj. Tožnik torej s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Sodni nadzor izdanih upravnih odločb ne sme pomeniti prevzemanja vloge in funkcije izvršilne veje oblasti. Sodišče o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi odloča le, kadar tako določa zakon, ali če je to zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice potrebno.
Zaradi oddaljenosti obdobja podržavljanja po presoji sodišča ni vnaprej izključeno, da bi toženka odločala brez izvedenčevega odgovora na pripombe. Vendar pa bi morala prepričljivo in konsistentno pojasniti, čemu šteje obstoječe mnenje za zadostno in pravilno, česar v obravnavanem primeru ni storila.
verifikacija stare devizne vloge - pomanjkljiva tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 26. 6. 2019, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS- tožbo zavrglo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.
upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je 1. 7. 2019 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri sodišče obvešča, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče.
ZMZ-1 člen 15, 23, 23/1, 27, 27/5, 92, 92/1. ZUP člen 9. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/3, 9, 10, 21.
mednarodna zaščita - pravni interes - načelo zaslišanja strank - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - utemeljen strah pred preganjanjem - prosilec iz Sirije
S tem, ko tožena stranka ni po uradni dolžnosti pridobila navedenih UNHCR in jih ni upoštevala niti v tistem delu, v katerem sta se nanje sklicevala tožnika, je kršila materialno pravo, in sicer tretjo, osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena ZMZ-126 in b točko tretjega odstavka 10. člena Procesne direktive II.
Tožnica je samska ženska (vdova) brez kakršnekoli podpore ožjega ali širšega sorodstva, torej tudi brez kakršnekoli moške zaščite, ki je glede na smernice UNHCR posebej pomembna; je pripadnica kurdske manjšine; je neizobražena (celo nepismena); s poklicem (frizerka), ki ji v okoliščinah vojne ne omogoča preživetja; ima majhnega otroka z zdravstvenimi težavami in zaostankom v razvoju in je bila prisiljena zapustiti svoje prebivališče, zaradi česar se nima kam vrniti. Vse navedene okoliščine so za obravnavano zadevo bistvenega pomena in po presoji sodišča pomembno povečujejo tožničino ranljivost in ogroženost, še posebej v vojnem stanju, za katerega je tožena stranka sama ugotovila, da za oba tožnika že sama po sebi predstavlja resno in individualno grožnjo za njuno življenje ali osebnost.
Tožnikovo šibko zdravstveno stanje in njegov razvojni zaostanek je pomembna okoliščina, ki tožnika v primerjavi z zdravimi otroki v Siriji postavlja v dodatno ranljiv položaj (posledično tudi tožnico). S tem ko tožena stranka navedenega ni upoštevala, je prekršila točko c tretjega odstavka 4. člena Kvalifikacijske direktive II66 in načelo največjih otrokovih koristi.
Sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik mlajši otrok, vse navedene okoliščine (tožnikovo zdravstveno stanje, zaostanek v razvoju in nedostopnost zadostne zdravstvene oskrbe v Siriji, smrt očeta ter s tem povezano zelo oteženo dokazovanje okoliščin, pomembnih za pridobitev državljanstva) skupaj z vsemi ostalimi okoliščinami, za katere je sodišče že ugotovilo, da ogrožajo njegovo mater in hkrati edino skrbnico (samska ženska (vdova) brez kakršnekoli podpore ožjega ali širšega (moškega) sorodstva; pripadnica kurdske manjšine; neizobražena (celo nepismena); brez možnosti preživljanja in brez možnosti vrnitve v svoje prejšnje bivališče; z možnostjo pripisa protivladnega političnega prepričanja zaradi kraja prebivanja in politične pripadnosti pokojnega moža), v zadostni meri utemeljujejo tožnikov strah pred preganjanjem v Siriji zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini, in sicer „otroci v Siriji“.
upravni postopek - upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe - nepopravljiva škoda
Tožnikov predlog je bil zavrnjen, ker v predlogu ni izkazal nastanka nepopravljive škode. Sodišče se strinja z organom, da breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja nepopravljive škode nosi predlagatelj in da tožnik tega bremena v vlogi ni izpolnil. Iz tožnikovega predloga za odlog izvršbe, namreč izhaja, da odlog izvršbe predlaga, ker se ne strinja s stališčem drugostopenjskega organa, ki ga je ta zavzel v odločbi, s katerim je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, in sicer, da se gradbeno dovoljenje z dne 10. 9. 2009 ne nanaša na objekt, ki je predmet izvršilnega naslova - inšpekcijske odločbe, ter da je to razlog, zaradi katerega tožnik zahteva odlog izvršbe.
rejništvo - rejniška dejavnost - dodelitev otroka - pogoji za izdajo dovoljenja - sorodstveno razmerje
Oseba, ki pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD ne izpolnjuje, razen izobrazbenega pogoja iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZIRD, že iz tega razloga ne more postati rejnik ne glede na druge osebne okoliščine in lastnosti ter s tem povezano oceno primernosti rejnika ter presojo otrokove koristi.
ZUP člen 134, 135, 279, 279/1, 279/1-4. ZVO-1 člen 64, 64/2, 153, 153/1.
okoljevarstveno soglasje - umik zahtevka - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka - varstvo pravic stranke
Tožnica v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ni sodelovala kot stranka z nasprotnim interesom, zoper katero bi nosilec nameravanega posega uveljavljal svojo zahtevo. V tej situaciji je zato upravni organ ravnal prav, ko od tožnice ni zahteval privolitve v umik in je o njem ni posebej obveščal (drugi odstavek 134. člena ZUP). Z umikom strankine zahteve namreč pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve (v tej zadevi) ne bo zgodilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica ni niti okvirno uspela izkazati, da so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja s strani domnevnega napadalca A.A. To pomeni, da ni izkazala izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP. Sodišče tako pritrjuje toženki, da je njena prošnja za BPP očitno neutemeljena.
upravni postopek - ničnost upravne odločbe - ničnostni razlogi - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - rok za izdajo odločbe - v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba
V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZVO-1 se tako pogoji iz okoljevarstvenega soglasja in ostali podatki ter informacije iz poročila o vplivih na okolje upoštevajo pri odločitvi o okoljevarstvenem dovoljenju. To pomeni, da je okoljevarstveno dovoljenje tista odločba, na podlagi katere prizadeta stranka lahko obratuje, zato mora tožnik razloge, s katerimi uveljavlja ničnost okoljevarstvenega soglasja po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, uveljavljati v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
V zvezi z zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena ZUP), sodišče opozarja na določbo prvega odstavka 277. člena ZUP, po kateri je treba odločbo o razveljavitvi iz navedenega razloga izdati v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Tožnik v tožbi ne oporeka ugotovitvi, da je zahtevo za odločanje po nadzorstveni pravici vložil iz omenjenega razloga, prav tako iz vsebinskih navedb v tožbi izhaja, da je to izredno pravno sredstvo utemeljeval z napačno uporabo drugega odstavka 69. člena ZV-1, ne pa morebiti z razlogoma iz 1. (stvarna nepristojnost upravnega organa) ali 2. (že pravnomočno odločena zadeva) točke prvega odstavka 274. člena ZUP.
Sodišče pritrjuje toženki tudi, da drugostopenjski upravni organ odločbe ne more odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o enaki zahtevi v isti upravni zadevi in jo zavrnil.
Naslovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se v zadevah dodelitve javnih sredstev ne more spuščati v strokovne vidike presoje oziroma ocenjevanja prijav na javni razpis, zato je njegova presoja zadržana in se omejuje na vprašanje, ali je obrazložitev izpodbijanega akta razumna, kar med drugim pomeni, da so navedeni jasni in logični razlogi za odločitev. To sicer ne preprečuje "celostne" obrazložitve, kot v obravnavani zadevi, vendar pa morajo tudi iz take obrazložitve razlogi za odločitev izhajati dovolj jasno, da je odločitev mogoče preizkusiti.
ZUJIK člen 20, 20/2. ZUP člen 35, 35/1, 35/1-1, 214.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija - izločitev uradne osebe
Toženka v odgovoru na tožbo tožbeni ugovor prereka zgolj s pavšalno navedbo, da je trditev, da je B.B. član izvršnega odbora baletnih umetnikov, napačna. Takšne, kot rečeno, povsem pavšalne navedbe, sodišče ne more preizkusiti, zato tudi ne more presoditi utemeljenosti tožnikovega tožbenega ugovora glede nezakonitosti sestave strokovne komisije, na katere oceni izpodbijana odločba temelji.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost
Sodna ureditev meje v danem primeru narekuje ustavitev upravnega postopka, torej procesno (to je nevsebinsko) odločitev, zato tožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi izraža nestrinjanje z ureditvijo meje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe - vročanje
Tožnik v tožbi smiselno navaja, da mu odločba (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019), zoper katero bi rad vložil predlog za dopustitev revizije, ni bila pravilno vročena, saj je bila vročena odvetniku A.A., za kar ni bilo pravne podlage.
Upravni organ je z vročitvijo nepodpisane odločbe zagrešil postopkovno kršitev, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj jo je z naknadno vročitvijo podpisanega izvoda drugostopenjske odločbe odpravil (t. i. relativna kršitev pravil postopka).
Z umikom strankine zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve ne bo zgodilo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnikov na stanje negotovosti, ker o posegu v njihove pravice ni bila izdana pravnomočna odločba, saj bi bila odločba, izdana v umaknjeni zahtevi, pa stranka tudi pozneje ne bi nanjo pristala, nična.
Ker iz določb ZVO-1 ne izhaja, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja mogoče začeti tudi po uradni dolžnosti,8 tožniki niso upravičeni zahtevati, naj se postopek, uveden na zahtevo prizadete stranke, ki jo je umaknila, nadaljuje.
ZUOPP-1 člen 25. ZUP člen 9, 10, 125, 133, 145, 146, 146/4, 237.
otrok s posebnimi potrebami - vezanost organa na zahtevek stranke - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - posebni ugotovitveni postopek - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja
Zahteva, s katero je bil začet postopek, ni zajemala zahteve za odločitev o obveznosti prepisa oziroma vključitve otroka v drug vrtec kot tisti, v katerega je bila deklica vpisana ob vložitvi zahteve. S tem, ko je upravni organ odločil o taki zahtevi, ki je tožeče stranke niso vložile, je kršil določilo 125. člena ZUP.
Tožena stranka je o zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja odločila po opravljeni poizvedbi pri zasebnem vrtcu, v katerega je otrok vključen, in pri treh javnih vrtcih v okolici bivališča tožečih strank, ter na podlagi mnenja KUOPP. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Tožena stranka tožeče stranke pred izdajo odločbe ni seznanila z dejstvom, da je po uradni dolžnosti opravljala poizvedbe pri drugih vrtcih in posledično z ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sprejem otroka s posebnimi potrebami, zato jima je onemogočila, da se v zvezi s tem izjavita.
vozniško dovoljenje - stranska sankcija - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vpis v evidenco kazenskih točk - stroški upravnega postopka
Stroški, ki nastanejo v zvezi z vpisi v evidenco vozniških dovoljenj po uradni dolžnosti, so tudi po presoji sodišča stroški (zaradi) upravnega postopka.
Stroški zaradi napake upravnega organa, ki je nastala v postopku in ki bi tožniku (lahko) bila v škodo, ne morejo bremeniti tožnika.
ZMZ-1 člen 25, 26, 27, 27/1, 27/8, 28, 28-2, 47, 47-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - ekonomski razlog - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - preganjanje - subjekt preganjanja - nedržavni subjekt - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1 sicer lahko v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP, če bi zatrjevanje tožnika, da v Alžiriji ni imel kje bivati in ni imel sredstev za zagotavljanje osnovnih potreb, v primeru njegove vrnitve v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva. Slednje pa je odvisno od okoliščin primera. V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja,1 ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo2, česar pa tožnik v konkretnem primeru niti ne uveljavlja.
ZMZ-1 člen 41, 50, 64. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 11, 28, 28/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 18, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - domneva umika prošnje - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - vsebinska odločitev - pravica do informiranosti
Tožnik se je prostovoljno, brez kakršnega koli pritiska objektivnih okoliščin, odločil, da ne bo počakal vsebinske odločitve tožene stranke o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ampak je sprejel ponudbo, da ga prepeljejo v Španijo, ker naj bi imel tam prijatelja. V prošnji za mednarodno zaščito je povedal tudi, da ni počakal odločitve v postopku pred bolgarskimi organi. V okviru presoje z vidika načela sorazmernosti se je tako sodišče lahko prepričalo, da izpodbijani akt ne pomeni odstranitve tožnika iz države v okoliščinah, ko bi to nasprotovalo načelu nevračanja.
Tožena stranka ni nesorazmerno posegla v pravico tožnika do dostopa do azilnega postopka, četudi je ob tem sodišče moralo obrazložitev v izpodbijanem aktu dopolniti z vidika člena 52(1) in 18. Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z 64. in 65. členom ZMZ-1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namen zakona
Glede na namen omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti (lokacija prodajanega zemljišča v neposredni bližini zemljišč prizadete stranke in njegova oddaljenost od prebivališča tožnika, brez neposrednega dostopa, izolirana parcela, pojavljanje tožnika kot kupca kmetijskih zemljišč v številnih primerih v različnih krajih po Sloveniji), zato tožniku utemeljeno ni odobrila pravnega posla za promet z obravnavano nepremičnino.