kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dejansko stanje - dokazanost
To, da je oškodovanec obdolženca ugriznil za prst, pa samo kaže, da je bil stisk tako močan, da se ga je oškodovanec želel rešiti z ugrizom ter se na ta način želel rešiti obdolženčevega stiska za vrat.
zloraba uradnega položaja - nezakonito izplačilo - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano dejanje - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da gre med izvršitvenima ravnanjema z dne 28. 9. 2009 in 28. 9. 2011 za daljši časovni presledek, pri čemer ni izkazano, da bi v vmesnem obdobju bili izdani vsebinsko primerljivi sklepi obtoženca v funkciji dekana, tudi za kakšne druge osebe, kaže da naj bi šlo za sicer ponovljeno kaznivo dejanje, ne pa za kontinuirano izvrševanje enega kaznivega dejanja.
Ko je kaznivo dejanje storjeno že z odreditvijo nezakonitega izplačila (v obravnavanem primeru z izdajo sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti od 28. 9. 2009 oziroma 28. 9. 2011 dalje do preklica) in ko v zvezi z navedenim ni bilo ugotovljeno, da bi bilo za vsakokratna izplačila potrebno ali da so celo bili vsakič znova izdani vsebinsko istovrstni sklepi, vključitev očitka opustitvenega ravnanja v spremenjeno obtožnico (da sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti - kot dekan ni preklical), nima bistvenega pomena za oceno trenutka storitve kaznivega dejanja, ker je bilo kaznivo dejanje dokončano že s storitveno obliko izvršitve, zato je opustitvena oblika izvršitve inkludirana v storitveno obliko izvršitve kaznivega dejanja.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izvršnica - prepoved unovčenja bančne garancije - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda
Pravilno je sodišče prve stopnje razlogovalo, da tožeča stranka ni pojasnila kakšno je njeno preostalo premoženje, zlasti višine preostalih terjatev, zapadlosti in neplačila terjatev ter denarnih tokov, da bi s primerjanjem ugotovilo ali bi bila z unovčitvijo izvršnice ogrožena likvidnost tožeče stranke in s tem podana verjetnost nastanka škode ali drugih neugodnih posledic ter da zgolj povečanje portfelja zapadlih neplačanih terjatev ob pomanjkanju drugih navedb ne predstavlja avtomatične nevarnosti nastanka škode in drugih škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z unovčitvijo izvršnice za 50.000,00 EUR nastala toženi stranki premoženjska korist in da tožeča stranka ni izkazala, da z začasno odredbo s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke. S predlagano začasno odredbo bi začasno odvzeli izvršnici pomen izvršilnega naslova v skladu z 38. členom ZIZ.
zahtevek za plačilo odškodnine - celovita dokazna ocena - škodni dogodek - prometna nesreča - trditveno in dokazno breme - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - strokovna vprašanja
Izvedenec je svoje mnenje dopolnil in razjasnil ter ponovno podal zaključek, da se glede na njegove ugotovitve nesreča ni zgodila na mestu in na način, kot zatrjuje tožnik. Posledično ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje sàmo odgovarjalo na strokovna vprašanja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPP člen 5, 70, 247, 247/1, 247/2, 247/6.
izločitev sodnega cenilca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Če je sodišče prve stopnje tožeči stranki dalo 15 dnevni rok, da se izjavi o ustnih ugotovitvah izvedenca na naroku za glavno obravnavo, to še ne pomeni, da ji je s tem dalo tudi rok za uveljavljanje morebitne izločitve sodnega izvedenca. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je zahtevo za izločitev zavrglo kot prepozno, čeprav je bila ta vložena v roku, ki ga je sodišče sicer za drug namen dodelilo tožeči stranki.
zamudna sodba - postopek osebnega stečaja - prekinitev postopka - prevzem postopka po upravitelju na podlagi poziva sodišča - načelo koncentracije - afirmativna litiskontestacija - verzijski zahtevek - povračilo materialnih stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožba dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, za katere se šteje, da jih je toženka priznala, prereka (kot navaja: iz previdnosti). Zoper zamudno sodbo pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, zato ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da tožnikove zatrjevane okoliščine, četudi jim v celoti sledimo, ne morejo predstavljati težko nadomestljive škode, kot pogoja za izdajo ureditvene začasne odredbe po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, za zavarovanje terjatve, ki jo uveljavlja v pravdnem postopku - izpraznitev in vrnitev nepremičnine ter plačilo zneska. Sodišče druge stopnje verjame, da bi tožniku bivanje v stanovanjski hiši olajšalo njegovo življenje, v primerjavi z bivanjem v četrtem nadstropju v stanovanjskem bloku, vendar s strani tožnika zatrjevana in dokazovana potreba po pridobiti primernega bivališča, ne predstavlja nastanka težko nadomestljive škode za zavarovanje njegove terjatve.
ZPP člen 76, 76/1, 77, 77/1, 78, 78/1, 318, 318/1. SZ-1 člen 111.
zamudna sodba - poslovna nesposobnost - pavšalne navedbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pravdna sposobnost - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Toženka v svoji pritožbi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretno ne izpodbija, sklicuje se zgolj na neobstoj svoje poslovne sposobnosti, katere pravna posledica je, da zamudna sodba zoper njo ne more učinkovati.
nasilje v družini - ogrožanje varnosti - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec (NU) je že večkrat ogrožal predlagateljico in iz neizpodbijane ocene CSD izhaja, da NU do svojih nasilnih ravnanj in nasilnega odnosa ni kritičen, pomoč pa zavrača. Ob upoštevanju navedenega, NU z le pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne omaje zaključka prvostopenjskega sodišča o verjetnosti, da bo tudi v prihodnje s poskusi dejanj, ki ogrožajo predlagateljico, nadaljeval.
ZPP člen 112, 112/10, 117, 117/2, 285, 337, 337/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - napačna navedba naslovnika na pisemski ovojnici - nevložitev pritožbe - napaka pošte - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - navedba pravno pomembnih dejstev - rok za vložitev predloga - nedopustna pritožbena novota - materialno procesno vodstvo - preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Morebitno nepravilno ravnanje pošte ne predstavlja razloga za uporabo določila desetega odstavka 112. člena ZPP, temveč lahko predstavlja le razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za okoliščino, ki se je pripetila toženi stranki v zvezi z vročanjem pošiljke sodišču.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 47, 47/2.
izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - dodatna dokumentacija - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - obseg izvedenskega dela
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je moral izvedenec za odgovor na vprašanje glede obsega škode (vrednosti poklanih ovac) in primernosti zavarovanja tožnikove črede ovac pred volkovi (v domačem hlevu, znotraj ograjenega pašnika) zbrati in preštudirati cel kup dodatne dokumentacije ter pri delu uporabiti strokovno literaturo v tujem jeziku. Prav tako je brez kritične presoje in utemeljitve štelo izdelano pisno izvedensko mnenje za zelo zahtevno.
ZPP člen 286b. OZ člen 288, 378. ZVKD-1 člen 34, 34/1.
varstvo kulturne dediščine - podjemna pogodba - oprava storitev - pavšalne pritožbene navedbe - začetek teka zamudnih obresti - plačilni rok - enostranska sprememba pogodbe - potrditev situacije - pravica do plačila - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - grajanje procesnih kršitev - nesubstanciran dokazni predlog
V pogodbi je bil določen 30 dnevni plačilni rok, na računih pa je naveden 15 dnevni rok. Tožena stranka se je na dogovorjeni 30 dnevni plačilni rok sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Tožeča stranka ni imela podlage, da je plačilni rok enostransko spremenila v 15 dnevnega. Zamudne obresti zato niso mogle pričeti teči pred potekom 30 dnevnega roka za plačilo.
prometna nesreča motornih vozil - trčenje dveh motornih vozil - prehitra vožnja - neprilagojena hitrost vožnje - sokrivda pri trčenju motornih vozil
Pritožbena trditev tožnika, da je zavarovanka toženke vozila po sredini ceste, drži. Vendar pri tem tako pritožnik kot sodišče prve stopnje spregledata ugotovitev izvedenca, da drugačna vožnja zavarovanke toženke na tej cesti sploh ni mogoča, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja toženka. Tožnik skuša vožnjo zavarovanke toženke prikazati kot napačno v luči, da vanjo ne bi trčil, če bi ona vozila po svojem desnem robu. Od nje torej terja, da vozi po robu, da sam lahko vozi z neprilagojeno hitrostjo. To je povsem nevzdržno, pa tudi drži ne, saj je izvedenec pojasnil, kako bi se vozili lahko srečali, če bi obe vozili po svojem desnem robu.
Za odločitev je brez dvoma bistvena ugotovitev izvedenca, da zavarovanka toženke drugače, kot je vozila, glede na naravo vozišča ni mogla. Tako se izkaže, da izvedensko mnenje res ne daje podlage za sokrivdo, temveč je za nesrečo kriv izključno tožnik sam (in ne soudeleženka, kot tožnik neutemeljeno trdi). To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, ko je zavarovanki toženke pripisalo sokrivdo za nastanek nesreče zaradi vožnje po sredini vozišča.
otvoritveno poročilo upravitelja - načrt poteka stečajnega postopka - obseg stečajne mase - izločitvena pravica
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase. Z izpodbijanjem načrta poteka stečajnega postopka ni mogoče doseči preizkusa obsega stečajne mase, saj so temu namenjena druga pravna sredstva.
ZGD-1 člen 52, 52/3, 318, 318/2, 321, 321/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 7, 40, 40/1.
posebna revizija - obrazloženost sodne odločbe - nasprotje med razlogi - opredelitev do odločilnih dejstev - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - meje preizkusa predloga - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stroški posebne revizije
Sodna odločba mora biti obrazložena tako, da je iz nje razvidno, da se je sodišče z argumenti strank seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče tudi v nepravdnem postopku odloča (le) v mejah konkretnega in določnega predloga, ki ga je treba preizkusiti v mejah v predlogu navedenih razlogov o odločilnih dejstvih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058282
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 338, 338/1, 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje nasilja v družini - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov - enkratni dogodek - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.
prekinitev nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razlog za zavrženje tožbe
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba tožbo nemudoma zavreči, ker tožnica ni poslovno sposobna in se pooblastila ne da sanirati. Da bi bila tožnica poslovno nesposobna, ni izkazano. Pritožnika niti ne trdita, da je bila tožnici poslovna sposobnost odvzeta, postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je še v teku.
Tožbe ni mogoče nemudoma zavreči, saj mora v skladu z 88. členom ZPP sodišče tožeči stranki, ki pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, naložiti, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo, ali izjavi, da se bo zastopala sama.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (2019) člen 2, 2/1, 7, 7/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja nakupa zaščitne opreme za zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19. Izvedba razpisnega postopka (javnega poziva), v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se vodi v skladu z določili ZUP. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene Pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.