pravni interes za izdajo začasne odredbe - čas izdaje odločbe
Za izdajo začasne odredbe odločilne okoliščine, ki obstajajo v času njene izdaje oziroma vložitve predloga.
Upnikov položaj je bil ogrožen zaradi negotovosti glede pravnega razmerja, na podlagi katerega mu je prvodolžnik poslal sporni račun, njegovo neplačilo pa je bilo podlaga za grozeč odklop električne energije. Pred slednjim se je želel zavarovati s predlogom za izdajo začasne odredbe.
Pravni interes za začasno odredbo bi prenehal, če ne bi bilo več kaj za zavarovati, bodisi terjatve bodisi ne bi bilo predmeta zavarovanja. Dokler terjatev obstaja in sodišče je v sklepu o začasni odredbi ugotovilo, da obstaja z verjetnostjo (8. in 9. stran sklepa z dne 13. 12. 2021), jo ima upnik pravni interes zavarovati.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dejansko stanje - dokazanost
To, da je oškodovanec obdolženca ugriznil za prst, pa samo kaže, da je bil stisk tako močan, da se ga je oškodovanec želel rešiti z ugrizom ter se na ta način želel rešiti obdolženčevega stiska za vrat.
denarna kazen za pričo - pogoj PCT - neopravičen izostanek z naroka
Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT na sodiščih je v obdobju od 9. 11. 2021 do 21. 2. 2022 temeljilo neposredno na 83.a členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), na podlagi katerega je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/21, 199/21 in 23/22). Ta je v poglavju 3.1 izrecno določala, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne.
zamudna sodba - postopek osebnega stečaja - prekinitev postopka - prevzem postopka po upravitelju na podlagi poziva sodišča - načelo koncentracije - afirmativna litiskontestacija - verzijski zahtevek - povračilo materialnih stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožba dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, za katere se šteje, da jih je toženka priznala, prereka (kot navaja: iz previdnosti). Zoper zamudno sodbo pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, zato ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPP člen 5, 70, 247, 247/1, 247/2, 247/6.
izločitev sodnega cenilca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Če je sodišče prve stopnje tožeči stranki dalo 15 dnevni rok, da se izjavi o ustnih ugotovitvah izvedenca na naroku za glavno obravnavo, to še ne pomeni, da ji je s tem dalo tudi rok za uveljavljanje morebitne izločitve sodnega izvedenca. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je zahtevo za izločitev zavrglo kot prepozno, čeprav je bila ta vložena v roku, ki ga je sodišče sicer za drug namen dodelilo tožeči stranki.
zahtevek za plačilo odškodnine - celovita dokazna ocena - škodni dogodek - prometna nesreča - trditveno in dokazno breme - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - strokovna vprašanja
Izvedenec je svoje mnenje dopolnil in razjasnil ter ponovno podal zaključek, da se glede na njegove ugotovitve nesreča ni zgodila na mestu in na način, kot zatrjuje tožnik. Posledično ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje sàmo odgovarjalo na strokovna vprašanja.
ZPP člen 76, 76/1, 77, 77/1, 78, 78/1, 318, 318/1. SZ-1 člen 111.
zamudna sodba - poslovna nesposobnost - pavšalne navedbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pravdna sposobnost - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Toženka v svoji pritožbi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretno ne izpodbija, sklicuje se zgolj na neobstoj svoje poslovne sposobnosti, katere pravna posledica je, da zamudna sodba zoper njo ne more učinkovati.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da tožnikove zatrjevane okoliščine, četudi jim v celoti sledimo, ne morejo predstavljati težko nadomestljive škode, kot pogoja za izdajo ureditvene začasne odredbe po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, za zavarovanje terjatve, ki jo uveljavlja v pravdnem postopku - izpraznitev in vrnitev nepremičnine ter plačilo zneska. Sodišče druge stopnje verjame, da bi tožniku bivanje v stanovanjski hiši olajšalo njegovo življenje, v primerjavi z bivanjem v četrtem nadstropju v stanovanjskem bloku, vendar s strani tožnika zatrjevana in dokazovana potreba po pridobiti primernega bivališča, ne predstavlja nastanka težko nadomestljive škode za zavarovanje njegove terjatve.
nasilje v družini - ogrožanje varnosti - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec (NU) je že večkrat ogrožal predlagateljico in iz neizpodbijane ocene CSD izhaja, da NU do svojih nasilnih ravnanj in nasilnega odnosa ni kritičen, pomoč pa zavrača. Ob upoštevanju navedenega, NU z le pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne omaje zaključka prvostopenjskega sodišča o verjetnosti, da bo tudi v prihodnje s poskusi dejanj, ki ogrožajo predlagateljico, nadaljeval.
ZPP člen 112, 112/10, 117, 117/2, 285, 337, 337/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - napačna navedba naslovnika na pisemski ovojnici - nevložitev pritožbe - napaka pošte - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - navedba pravno pomembnih dejstev - rok za vložitev predloga - nedopustna pritožbena novota - materialno procesno vodstvo - preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Morebitno nepravilno ravnanje pošte ne predstavlja razloga za uporabo določila desetega odstavka 112. člena ZPP, temveč lahko predstavlja le razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za okoliščino, ki se je pripetila toženi stranki v zvezi z vročanjem pošiljke sodišču.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 47, 47/2.
izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - dodatna dokumentacija - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - obseg izvedenskega dela
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je moral izvedenec za odgovor na vprašanje glede obsega škode (vrednosti poklanih ovac) in primernosti zavarovanja tožnikove črede ovac pred volkovi (v domačem hlevu, znotraj ograjenega pašnika) zbrati in preštudirati cel kup dodatne dokumentacije ter pri delu uporabiti strokovno literaturo v tujem jeziku. Prav tako je brez kritične presoje in utemeljitve štelo izdelano pisno izvedensko mnenje za zelo zahtevno.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - pravna podlaga za uporabo stanovanja - lastnik stanovanja - vrnitev stanovanja - lastninska pravica - upravičenje do posesti - zavrnitev dokaznega predloga
Tožnica je dokazala, da ima na nepremičnini, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je ta v dejanski oblasti toženke (92. člen SPZ). Toženka ni dokazala, da je do posesti teh prostorov upravičena (93. člen SPZ). Podredni tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev prostorov je zato utemeljen.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, da tožena stranka ni sama prostovoljno izpolnila tožbenega zahtevka, temveč je prenehanje vtoževane terjatve dosegla tožnica z enostransko pobotno izjavo. Ker je pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, izjema od splošnega pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, ga je treba razlagati ozko. Izpolnitev obveznosti in pobot sta dva različna načina prenehanja obveznosti, zato se po presoji pritožbenega sodišča pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ne nanaša tudi na primer, ko tožeča stranka tožbo umakne po tem, ko je podala enostransko pobotno izjavo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058282
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 338, 338/1, 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje nasilja v družini - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov - enkratni dogodek - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.
vmesna sodba - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - prometna nesreča - trčenje motornega vozila in pešca - prispevek oškodovanca - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce - več izvedenskih mnenj - dokazna ocena izvedenskega mnenja - odprava procesnih kršitev na pritožbeni obravnavi - deljena odgovornost
Prisoja manj od 30 % v breme peške, za kar se zavzema slednja, pa tudi ne bi bila utemeljena. Njen prispevek k nesreči je bil pomemben, celo odločilen, saj je prečkala cesto kljub temu, da je videla približevati se motorno kolo. Ne drži, da sploh ni kršila predpisov. Je že res, da pešec lahko prečka cesto tudi izven označenega prehoda, če le-tega ni v bližini, vendar pa seveda po tem, ko se prepriča, da to lahko varno stori.
Sprememba odločitve o (ne)pravočasnosti odgovora na pritožbo oz. o (ne)priznanju stroškov sestave odgovora na pritožbo ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti namreč sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - vložitev vloge pri neobstoječem organu - pravočasnost vloge, vezane na rok
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo, če je mogoča vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Vendar pa toženka odgovora na tožbo ni poslala na nepristojno sodišče, pač pa na neobstoječe sodišče: poslala ga je na naslov Okrajno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9. Ker na tem naslovu Okrajnega sodišča ni, je pošta pisanje vrnila toženki. Uporaba desetega odstavka 112. člena ZPP tako ne pride v poštev, saj odgovor na tožbo na pristojno sodišče ni prispel iz nepristojnega sodišča.
vložitev predloga za dopustitev revizije - odmera pravdnih stroškov - poseben sklep o višini stroškov
Pritožnik odmere stroškov ne izpodbija, temveč zgolj navaja, da bo v primeru uspeha v revizijskem postopku stroškovna odločitev drugačna. Ker pritožnik ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja, vložitev izrednega pravnega sredstva pa na pravilnost odmere stroškov ne vpliva, njegova pritožba ni utemeljena.
ZGD-1 člen 52, 52/3, 318, 318/2, 321, 321/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 7, 40, 40/1.
posebna revizija - obrazloženost sodne odločbe - nasprotje med razlogi - opredelitev do odločilnih dejstev - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - meje preizkusa predloga - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stroški posebne revizije
Sodna odločba mora biti obrazložena tako, da je iz nje razvidno, da se je sodišče z argumenti strank seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče tudi v nepravdnem postopku odloča (le) v mejah konkretnega in določnega predloga, ki ga je treba preizkusiti v mejah v predlogu navedenih razlogov o odločilnih dejstvih.