Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00057833
ZIUOPDVE člen 88. KZ-1 člen 86, 86/8.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - podaljšanje roka - objektivni razlogi - COVID-19
Pritožnik s ponavljanjem identičnih navedb, ki jih je sodišče že pravnomočno pretreslo, ne more upravičiti vnovičnega podaljšanja roka za opravo dela v splošno korist iz osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika v zvezi z 88. členom ZIUOPDVE.
izvršba na nepremičnino v solastnini - nepremičnina, ki je dom dolžnika - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Izvršba je res dovoljena na solastniški delež nepremičnine, ki v naravi predstavlja njen dom, vendar to dejstvo samo po sebi ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo in na podlagi katerega bi dolžnica lahko dosegla razveljavitev dovolitve izvršbe na nepremičnino in izbris hipoteke ter zaznambe izvršbe pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi. Dolžnikov položaj v primeru izvršbe na njegov dom ni varovan z institutom ugovora zoper sklep o izvršbi, pač pa v okviru določb 169. člena ZIZ in v okviru določb 71. in 74. člena ZIZ, ki določajo možnosti odloga izvršbe. Iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ izvršbo mogoče odložiti najdlje do pravnomočne odločitve o ugovoru (prvi odstavek 74. člena ZIZ), prodaja nepremičnine pa je v izvršbi dopustna šele po pravnomočnosti sklepa, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino (drugi odstavek 181. člena ZIZ) in torej šele po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper sklep, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino. Že pojmovno torej dolžnica v obdobju, za katerega bi bilo mogoče dovoliti odlog izvršbe iz razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ (tj. do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep z dne 31. 1. 2022), ne bi mogla utrpeti škode, na katero se je sklicevala (izgube doma), saj pred pravnomočnostjo sklepa o ugovoru prodaje nepremičnine sploh ne bi bilo mogoče realizirati.
ZPND člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNP-1 člen 42.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - namen in cilj ukrepa - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - psihično nasilje - tehtanje pravic - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev predloga stranke - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
V primeru, ko je nepristranskost sodišča postavljena pod vprašaj, je ustrezno pravno sredstvo predlog za izločitev sodnika. Pritožniki ga niso podali, zato s tovrstnimi očitki v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.
Kršitev (t. i. protispisnost), je napaka tehnične narave, če sodišče pri prevzemanju vsebine listin ali zapisnikov v razlogih odločbe tem dokumentom pripiše drugačno vsebino, kot pa jo imajo v resnici. Pritožba ne pove, vsebino katere listine v spisu naj bi sodišče prve stopnje v sklepu napačno povzelo, kakšna je njena pravilna vsebina in zakaj je to odločilno dejstvo, zato je smiselno uveljavljana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti) zatrjevana pavšalno.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, ki je lahko tako fizično kot psihično in da prav vsako neprijetno, nevljudno ali nekulturno obnašanje še ne pomeni nasilja v smislu ZPND. S tem se pritožbeno sodišče v celoti strinja in dodaja, da so ukrepi po ZPND namenjeni varovanju pravic in zaščiti žrtev nasilja, pri čemer pa ti ukrepi praviloma posegajo v nekatere pravice storilca, zato je treba vselej opraviti tehtanje med tema dvema sklopoma pravic. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora psihično nasilje, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND, dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
Pritožbene navedbe, da je ZPND usmerjen v varovanje dostojanstva človeka in nedotakljivosti njegove duševne celovitosti, držijo le delno. Prav vsak napad na dostojanstvo ali duševno celovitost (npr. občasna verbalna žalitev, posmeh ali pomanjkanje izkazovanja spoštovanja) sam po sebi še ne more biti podlaga za izrek ukrepov po ZPND, prav tako sama po sebi za izrek ukrepa ne zadošča kršitev nedotakljivosti stanovanja ali kršitev zasebnosti.
Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da so ravnanja nasprotnega udeleženca za predlagatelje neprijetna, stresna in jim povzročajo stisko (kar se je izkazalo tudi ob zaslišanju druge predlagateljice, ki je na naroku jokala), pa v konkretnem primeru pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca objektivno gledano niso takšna, da bi jih bilo mogoče opredeliti za psihično nasilje v smislu ZPND.
Povzročitev škode sama po sebi ne more biti podlaga za ukrepanje po ZPND, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi nasprotni udeleženec naredil škodo na vratih.
Izoliran dogodek razbijanja po vratih, četudi bi se res zgodil, bi lahko pomenil nedostojno obnašanje, morda kršitev javnega reda in miru, ne pa tudi nasilja v smislu ZPND.
Četudi je nasprotni udeleženec res brez utemeljenega razloga odstranil kljuke in/ali vrata, je to morda kršitev pravil o upravljanju solastne stvari ali kakšne druge obligacijske pravice, ne pa nasilje (ne zatrjuje se, da bi pri teh menjavah kogarkoli napadel, da bi npr. odrival ali kakorkoli fizično ogrožal predlagatelje). Tudi prekinitev stikov z otrokoma že pojmovno ne more biti nasilje, četudi je najbrž res stresno za otroka.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 117, 117/2, 142, 142/3, 142/4.
ugovori zoper sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Da bi dolžnik vedel za zamudo z vložitvijo ugovora, je ključnega pomena, da ve, kdaj mu je začel teči rok za vložitev ugovora. Ker je za začetek teka tega roka bistven trenutek vročitve sklepa o izvršbi (tretji odstavek 9. člena ZIZ), je v zvezi s tem torej bistveno, kdaj je dolžnik zvedel za datum vročitve sklepa o izvršbi. Drži sicer, da se je dolžnik z dejstvom, da mu je bil sklep o izvršbi po podatkih, ki izhajajo iz vročilnice, vročen 9. 10. 2021, nedvomno seznanil ob prejemu sklepa o zavrženju ugovora, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je šele 2. 11. 2021 vložen ugovor prepozen, oprlo prav na to dejstvo, dolžniku pa s skupaj s sklepom poslalo tudi kopijo vročilnice. Vendar pa ni nujno, da se je dolžnik z datumom vročitve seznanil šele tedaj. Glede na to, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena s fikcijo vročitve po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, namreč datum, ki se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v primeru neprevzema pisanja v danem 15 dnevnem roku šteje kot datum vročitve, izhaja tudi iz dolžniku puščenega obvestila o prispelem pismu (tretji odstavek 142. člena ZPP).
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - pretekla raba zemljišča - izpodbojna zakonska domneva - dopolnitev izvedenskega mnenja
Predlagateljica kot lastnica stavbe, ki jo je zgradila na tujem zemljišču, je trdila in v postopku na prvi stopnji tudi dokazala, da njena solastninska pravica na pripadajočem zemljišču ni pravilno vknjižena (vknjižena je le kot solastnica do 1/4, ne pa na ostalem pripadajočem zemljišču), to je poleg dejstva, da gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003 edini pogoj za vodenje postopka po določilih ZVEtL-1.
ZVEtL-1 ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču, ampak sodišču daje podlago, da najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, nato pa še, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu, ki je veljalo do uveljavitve SPZ pridobili lastninsko pravico na tem zemljišču.
Na podlagi prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje stavbe oziroma upravnih dovoljenj, ni mogoče določiti obsega zemljišča, ki naj bi bilo v času gradnje neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Upravna dovoljenja ne obstajajo, prostorski akti pa ne vsebujejo sestavin, iz katerih bi bilo mogoče to ugotoviti. Zato je logičen zaključek, da se je sodišče v zvezi z obsegom zemljišča z normalno redno rabo stavbe prvenstveno oprlo na rabo in namen predlaganega zemljišča.
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe.
OZ člen 131, 154, 154/4, 170, 171, 357, 357/6, 963. ZVCP-1 člen 27.
zavarovalnica - odgovornost zavarovanca za nezgodo - zavarovanec - regresni zahtevek - kršitev prometnih predpisov - subrogacija - zastaranje - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - zahteva za zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje
Tožnica zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost voznik vozila, je z izplačilom celotne odškodnine oškodovanki vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057840
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 98, 98/5, 402, 402/3.
prekinitev dela - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - kazen zapora - objektivni razlogi - delo v tujini - COVID-19 - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Ob odsotnosti objektivnih razlogov, ki bi obsojencu onemogočali opravo dela v splošno korist, ki jih tudi sicer zagovornik konkretizirano niti ne zatrjuje, je namreč kakršnokoli podaljšanje roka (tudi upoštevaje številne sprejete "COVID-19" predpise, ki so zaradi epidemije omogočali takšno podaljšanje) neutemeljeno.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058850
DZ člen 161, 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 273b. ZNP-1 člen 34.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - odtujitveni sindrom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - časovna omejitev trajanja ukrepov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršljivost odločbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - trditveno in dokazno breme - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - napačen pravni pouk - ugovor kot pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec od dneva izdaje ukrepov po ZPND nima stikov z mld. otrokom ter da je treba že tekom trajanja postopka urediti stike, da ne bi prišlo do odtujitve mld. otroka od očeta. Glede na to, da se stiki več kot tri mesece pred izdajo začasne odredbe niso izvajali, ne drži, da zaključek prvostopenjskega (glede morebitne odtujitve mld. A. od očeta) nima podlage v dejanskem stanju. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da imata mld. A. in njen oče dober odnos oz. sta navezana drug na drugega, hkrati pa se stiki daljše časovno obdobje niso izvajali, je zaključek, da je mld. A. ogrožena zaradi morebitne odtujitve od očeta, logičen in življenjsko sprejemljiv ter nenazadnje glede na sodno prakso ustrezen.
Stališče, da samostojni stiki ne bi bili v korist, da pa so koristni stiki pod nadzorom, evidentno ni nasprotujoče.
Ker je prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu po ZPND izrečena na način, da ne velja glede mld. A. v primeru določitve stikov v drugem sodnem postopku, ne drži utemeljevanje predlagateljice, da sta hkratna prepoved približevanja in določitev stikov pod nadzorom nezdružljiva ukrepa.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - izklicna ali izhodiščna cena - ocena vrednosti premoženja
Poslovna celota so stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje podjema. Opravljanje podjema pomeni opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave proizvodov ali oprave določene vrste storitve. Pravila ZFPPIPP o prodaji premoženja, ki je poslovna celota, nadomeščajo prejšnja pravila o prodaji dolžnika kot pravne osebe. Po oceni višjega sodišča le z navedbo, da se prodaja skoraj vsa osnovna sredstva v paketu, pritožnika nista uspela prepričljivo utemeljiti, zakaj bi morala biti prodaja premoženja stečajnega dolžnika zasnovana kot prodaja poslovne celote. Takšna prodaja po prepričanju višjega sodišča nikakor ne more biti obveznost (tudi če gre za skoraj za vsa dolžnikova sredstva) temveč je le ena od možnosti, ki pa je prej izjema kot pravilo. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da ni predlagala prodaje poslovne celote zato, ker dolžnik ni imetnik nobenih koncesij, licenc, uporabnih dovoljenj, atestov niti ni najemnik ali zakupnik premoženja. Je le lastnik osnovnih sredstev, ki so predmet prodaje ter imetnik terjatev in poslovnega deleža v družbi C. d.o.o. Zato pooblaščenemu ocenjevalcu tudi ni bilo potrebno izdelati ocene vrednosti za vsako stvar in drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto ter ocene vrednosti poslovne celote ob predpostavki poslujočega podjetja (po določbi četrtega odstavka 327.člena ZFPPIPP).
ZIZ člen 272. ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP-1 člen 6, 7.
duševno zdravje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru
V postopkih, ki potekajo na podlagi določb ZDZdr kot posebnem predpisu in na podlagi določb Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 kot splošnem predpisu, morajo sodišča varovati pravice in interese oseb z duševnimi motnjami; zato je tudi v teh postopkih potrebno zakonske določbe razlagati (uporabljati) tako, da se poudarjeno varujejo njihove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je dopustno omejevati zgolj z namenom doseganja optimalnih učinkov zdravljenja oz. obravnave. Zato je razumljivo, da zakonodajalec daje sodiščem tudi široka procesna orodja, s katerimi se uresničuje načelo največje koristi teh oseb, kot skupen imenovalec vseh drugih načel.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058776
ZIZ člen 226, 226/3.
zavračanje stikov - odtujevanje otroka - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je o tem, kako naj bi se kazale A. zdravstvene težave, zaslišalo tudi predlagateljico, in zaključilo, da njena izpoved zgolj potrjuje, da mati ne prepoznava potreb deklic, da sta obe pod njenim vplivom in ne dobita njenega pristnega dovoljenja za srečanje z očetom. Zaključilo je, da odgovornost za nastalo situacijo izvira iz predlagateljice in njenega ravnanja, saj svoje aktivnosti ne usmerja v spodbujanje srečanj, pač pa v njihovo preprečevanje. Ker deklice ni peljala na nikakršen zdravniški pregled oziroma predložila zdravniškega opravičila za njen izostanek s srečanja, kot ji je bilo naloženo z začasno odredbo, je sodišče prve stopnje predlagateljico (ponovno) denarno kaznovalo. Glede na povzete dejanske okoliščine je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odgovornost za neudeležbo deklice na terapevtskem srečanju na materi, ki izostanka tudi ni izkazala z zahtevanim zdravniškim potrdilom. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlagateljico za navedeno opustitev denarno kaznovalo in hkrati izreklo višjo denarno kazen za morebitne bodoče kršitve
obračun za plačilo dela - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - prebrana izjava priče - predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena izpovedbe prič
Sodišče materialno procesnega vodstva ni dolžno še posebej izvajati, kadar na pomanjkljivosti trditvene in dokazne podlage opozarja že nasprotna stranka. Tožena stranka pa je ves čas postopka konkretizirano opozarjala na pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago zahtevka. Tako ni obstajala realna in upoštevna bojazen, da bi se v postopku na kaj pozabilo.
Ob dejstvu, da ni zahtevala zaslišanja nobene od prič, katerih izjave so bile prebrane namesto zaslišanja, tega v pritožbi ne more več uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00058230
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZGD-1 člen 483, 483/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3. ZNP-1 člen 155, 155/1, 158. ZPP člen 340, 341.
predlog za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo za zavarovanje - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje bivših zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - namen zavarovanja z začasno odredbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - korporacijske pravice - delitev skupnega poslovnega deleža
V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža.
Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o., kot je družba A. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - omejitev stikov - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - osebnostna ali vedenjska motenost - obseg in način izvajanja stikov
Sodišče lahko enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali s sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.
Omejitev pravice do stikov je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka. Tak ukrep sodišče izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Ena od okoliščin, ki izkazuje otrokovo ogroženost je tudi verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica storitve ali opustitve staršev (drugi odstavek 157. člena DZ).
Glede ugotovitvenega zahtevka privolitev tožene stranke na podlagi 186. člena ZPP sploh ni potrebna, saj gre v tem delu za vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - pristop na narok
Po pregledu spisovnega gradiva, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se naroka za zaslišanje oškodovanca kot priče 23. 4. 2021 in 14. 5. 2021 nista opravila, kar tudi izhaja iz uradnih zaznamkov višje pravosodne svetovalke na list. št. 66 in 72. V tem primeru zagovorniku pripadata le nagradi za pristop na narok in sicer dvakrat po 80 odvetniških točk (namesto dvakrat po 160 točk).
ZFPPIPP člen 354, 354/3, 355, 355/2-7, 356, 357, 357/2-1.
stroški stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - računovodske storitve - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ko sodišče v skladu s 356. členom ZFPPIPP na podlagi predloga določi predračun stroškov stečajnega postopka, to predstavlja le okvir stroškov postopka, ki bodo nastali.
Vendar pa to le pomeni, da upravitelj v skladu s 1. točko drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP ne potrebuje še posebnega sklepa o soglasju k plačilu računovodskih in administrativnih stroškov stečajnega postopka, torej stroškov iz 7. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, če nastanejo stroški v višini, kot je v predračunu stroškov stečajnega postopka. Če so ti stroški višji, pa to še ne pomeni, da so le zato nedopustni oziroma jih ni treba plačati v breme stečajne mase. Pomeni le, da mora sodišče najprej preveriti, ali so višji stroški dejansko nastali in ali so v okviru zakonsko dopustnega. Čim je tako, sodišče da soglasje k plačilu stroškov v znesku, ki je višji od v predračunu določenega. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka pa tu ne predstavlja že pravnomočno razsojene stvari o višini potrebnih stroškov.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje - odpoved dediščini - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - obstoj skupnega premoženja
Res se dediščina in dolžnikove obveznosti do matere niso mogli pobotati v smislu 311. člena OZ, pa ne le zato, ker vračilo posojenega zneska še ni zapadlo v plačilo. Dediščina (ki se sestoji med drugim tudi iz nepremičnin in avtomobila) namreč ne predstavlja denarnega zneska (razen sredstev na računu pri ZPIZ v višini 32,31 EUR), ki bi se sploh lahko pobotal z nasprotno denarno terjatvijo. Da se je to pobotalo, je tako treba razumeti izven pravnega pojma pobota (predvsem terjatev oziroma drugih nadomestnih in istovrstnih stvari). Gre namreč za nadomestno izpolnitev, s katero sta se strinjala oba, pa čeprav so bile dolžnikove obveznosti do matere tako le delno poravnane, taka izpolnitev pa vsekakor ne predstavlja neodplačnosti. Tudi če se odpoved dediščini (praviloma) šteje za neodplačno razpolaganje, pa v obravnavanem primeru ni bilo tako, temveč je šlo za odplačno dejanje.
Obstoj skupnega premoženja tako ali tako ne more predstavljati izpodbojnega pravnega dejanja. Dejstvo, da dolžnikova žena sploh ima avtomobil in da je z darilno pogodbo pridobila določene deleže treh nepremičnin, ne more predstavljati takega ravnanja dolžnika, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pri tem niti ne obstaja dolžnost zakonskega partnerja, ki ima dolgove do upnikov, da poskrbi za delitev skupnega premoženja.