Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00057833
ZIUOPDVE člen 88. KZ-1 člen 86, 86/8.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - podaljšanje roka - objektivni razlogi - COVID-19
Pritožnik s ponavljanjem identičnih navedb, ki jih je sodišče že pravnomočno pretreslo, ne more upravičiti vnovičnega podaljšanja roka za opravo dela v splošno korist iz osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika v zvezi z 88. členom ZIUOPDVE.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058889
KZ-1 člen 42, 228, 228/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/2, 105; 105/3, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4. ZOPOKD člen 25, 25/4, 25/4-3, 25/4-9.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - obstoj utemeljenega suma
Po ugotovitvi, da so zakonski znaki v izreku obtožbe opisanega kaznivega dejanja v zadostni meri konkretizirani, je potrebno pritrditi pritožbi državne tožilke tudi v delu, ko ta graja ugotovitve izpodbijanega sklepa glede obstoja utemeljenega suma. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na zgoraj navedeno obtožba tudi na ravni utemeljenega suma povsem zadostno utemeljena, saj zgoraj izpostavljeni dokazi in tudi ostali v obrazložitvi obtožnice navedeni dokazi, vsekakor potrjujejo obstoj utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, posledično pa tudi obstoj utemeljenega suma, da je obdolžena pravna oseba za to kaznivo dejanje odgovorna. Odločitev o tem, ali je obdolženec očitano kaznivo dejanje tudi storil in ali je obdolžena pravna oseba odgovorna zanj, je pridržana razpravljajočemu sodišču, ki bo svojo sodbo oprl samo na dejstva in dokaze, ki bodo pretreseni na glavni obravnavi.
ZPIZ-2 člen 39a, 133, 159, 159/1, 159/2.. ZDavP-2 člen 93, 93/4.
delna starostna pokojnina - pokojninska doba - plačani prispevki za socialno varnost - izpolnjevanje pogojev
Za rešitev sporne zadeve je ključna ugotovitev, da tožnica nima poravnanih prispevkov za čas od 1. 7. 2010 dalje. Že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe za priznanje pravice, kot jo uveljavlja s tožbo. Ključno je namreč, da po podatkih, ki jih je uporabila tožena stranka, dopolnjena pokojninska doba znaša 33 let, 3 mesece in 23 dni. V primeru, da se prišteje bolniški stalež in porodniški dopust v trajanju 1 leto 7 mesecev in 12 dni, potem znaša pokojninska doba 34 let, 11 mesecev in 5 dni. Če pa bi upoštevali še ostalo obdobje v trajanju 2 leti, 4 mesece in 18 dni, bi znašala pokojninska doba 37 let, 3 mesece in 23 dni. Ker je bil v letu 2017 pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine in s tem v zvezi tudi pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine dopolnjenih 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi če bila upoštevana navedena doba, tožnica ne bi izpolnila zahtevanega pogoja.
OZ člen 70, 82, 82/1, 82/2, 766, 788, 788/1, 804, 804/1, 804/2. ZPP člen 285. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 19, 19/4.
komisijska pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - obveznosti komitenta - razpolagalni pravni posel - menjalna pogodba - pogodbeno razmerje - odstop terjatve (cesija) - menjava nepremičnin - neodplačen prenos lastninske pravice - neupravičena obogatitev - gradnja družinske hiše - izgradnja komunalne infrastrukture - povrnitev vlaganj - namen pogodbenih strank - stopnja skrbnosti - obligacija prizadevanja - tek zastaralnega roka - provizija - javna dražba - splošni akt občine - pogodba o opremljanju - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v mandatni pogodbi določeno, da bo A. d. o. o. prevzela storitev v zvezi z izgradnjo skupne komunalne infrastrukture, ne pa da bo opravila kakšno storitev.
Pritožba ne upošteva, da iz razloga, ker komisionarjeva pravna dejanja učinkujejo (povzročajo pravne posledice) za komitenta samo posredno, postanejo pravice, ki jih je komisionar pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za komitenta, ter stvari in drugo premoženje, ki jih je komisionar pridobil pri opravljanju poslov za komitenta (na podlagi pogodb, ki jih je sklenil zanj) del komitentovega premoženja šele, ko komisionar opravi ustrezen razpolagalni posel, ki je potreben za prenos tega premoženja (premoženjskih pravic) na komitenta. Na podlagi prvega odstavka 804. člena OZ lahko komitent zahteva izpolnitev terjatve iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi.
Zapis tožeče stranke v vlogi, t.j. umiku tožbe - gre za laično zapisano listino, „zaradi plačila 15.442,03 EUR“, pomeni zgolj pojasnilo tožeče stranka, na kaj se obravnavana zadeva nanaša (oziroma na kaj se glasi) in ga ne gre razumeti na način, da je umik tožbe posledica plačila omenjenega zneska.
Za izrek denarne kazni zakonitemu zastopniku ali posameznemu družbeniku za protizakonito ravnanje zakonitega zastopnika toženk tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa v tem postopku, saj je zakoniti zastopnik za svoja ravnanja odgovoren družbi, ki jo zastopa.
ugovor zoper začasno odredbo - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovorne navedbe, da gre pri lastninski pravici za najmočnejšo pravico in da v takšnem primeru, ko sploh ne gre za dolžnika, saj je šele vložena tožba, sodišče nikakor ne bi smelo posegati v lastninsko pravico z začasno odredbo, in sicer z obrazložitvijo, da je toženka dolžnik nedenarne terjatve, ki je predmet tega spora, torej terjatve na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, na podlagi drugega odstavka 259. člena Obligacijskega zakonika kot tretji, v korist katere je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (odstop dednega deleža).
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - skrb za otroka - starševska skrb - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov
Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
Začasna odredba ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.
Namen izdajanja soglasij upravnih organov je tudi varstvo javne koristi. Iz tega razloga je posebna predpostavka veljavnosti tovrstnih pogodb določena z zakonom. Zakon torej v primeru določenih pravnih poslov omejuje (če ne kar izključuje, npr. v primeru zavrnitve soglasja) avtonomijo volje pogodbenih strank. Pritožnik se zato ne more uspešno sklicevati na to, da OZ v 60. členu ne loči med zakonskimi in nezakonskimi pogoji. Celoten 60. člen OZ namreč samo v okviru dovoljene avtonomije pogodbenih strank omogoča, da pogodbeni stranki določita pravno dejstvo, ki sta ga sami (in ne po sili zakona) določili za predpostavko začetka učinkovanja pogodbe. Pritožbeno stališče upnika, da dosledno velja 60. člen OZ, je zmotno.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058776
ZIZ člen 226, 226/3.
zavračanje stikov - odtujevanje otroka - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je o tem, kako naj bi se kazale A. zdravstvene težave, zaslišalo tudi predlagateljico, in zaključilo, da njena izpoved zgolj potrjuje, da mati ne prepoznava potreb deklic, da sta obe pod njenim vplivom in ne dobita njenega pristnega dovoljenja za srečanje z očetom. Zaključilo je, da odgovornost za nastalo situacijo izvira iz predlagateljice in njenega ravnanja, saj svoje aktivnosti ne usmerja v spodbujanje srečanj, pač pa v njihovo preprečevanje. Ker deklice ni peljala na nikakršen zdravniški pregled oziroma predložila zdravniškega opravičila za njen izostanek s srečanja, kot ji je bilo naloženo z začasno odredbo, je sodišče prve stopnje predlagateljico (ponovno) denarno kaznovalo. Glede na povzete dejanske okoliščine je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odgovornost za neudeležbo deklice na terapevtskem srečanju na materi, ki izostanka tudi ni izkazala z zahtevanim zdravniškim potrdilom. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlagateljico za navedeno opustitev denarno kaznovalo in hkrati izreklo višjo denarno kazen za morebitne bodoče kršitve
plačilni nalog za plačilo sodne takse - osnova za odmero sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep - ponoven ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora
Od skupne vrednosti spora 138.000 EUR je v pritožbenem postopku ostala sporna še vrednost 82.000 EUR (kot je bila označena vrednost darila v navidezni kupoprodajni pogodbi) in ta predstavlja osnovo za odmero sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 9. 2. 2022 ugodilo ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog, pri čemer pa je novo takso nepravilno odmerilo od nižje vrednosti spora 56.000 EUR in ne od vrednosti 82.000 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje je tako prvemu tožencu v korist, njegovo zavzemanje za še nižje plačilo sodne takse pa nima zakonske podlage.
Smrt tožnika, ki je v postopku imel pooblaščenca, ne predstavlja razloga za prekinitev postopka in zato ne vpliva na tek postopka in odmero sodne takse.
Plačilni nalog s 16. 2. 2022 je sodišče izdalo kot nov plačilni nalog po ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z 28. 12. 2021 in predstavlja sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Tega je prvi toženec izpodbijal s pritožbo zoper sklep z 9. 2. 2022, ne more pa ga izpodbijati še z novim ugovorom. Razlogi sodišča prve stopnje, ki je ponoven ugovor zavrglo, so glede na navedeno pravilni,
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nedenarna obveznost - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve
V sodni poravnavi, ki predstavlja izvršilni naslov, je dolžnici naložena izpolnitev obveznosti, ki jo je bila dolžnica sicer dolžna izpolniti na dogovorjeni datum 20. 12. 2021, kot izhaja iz prvega odstavka 1. točke te poravnave, kar pa ne pomeni, da je v primeru neizpolnitve naložene obveznosti po krivdi same dolžnice, ki ogleda na določen datum ni omogočila, dolžnica prosta svoje obveznosti. V nadaljevanju sodne poravnave namreč izhaja nadaljnja zaveza dolžnice dopustiti, da vodovodar preveri stanje napeljave in ventila, ki odpira dotok vode v stanovanje upnika in da glede na ugotovljeno dejansko stanje opravi drugo potrebno ravnanje, ki bo omogočilo dotok vode v stanovanje upnika. V točki 2 sta se stranki še zavezali, da bosta do 28. 2. 2022 pridobili vsak svojo ponudbo ustreznega načrtovalca in izvajalca vodovodne napeljave, pri čemer se zavežeta, da brez odlašanja izbereta najugodnejšo ter izbrano ponudbo potrdita v roku za sprejem ponudbe in nosita vsaka polovico stroškov načrtovanja in izvedbe dveh ločenih vodovodnih priključkov objekta, po izbrani ponudbi. Iz 4. točke pa izhaja še zaveza strank, da se bosta vzdržali vsakršnih enostranskih posegov v posest druga druge na objektu, zlasti vsakršnih ravnanj, ki bi imela za posledico prekinitev dotoka vode v stanovanju ene ali drugi stranke na tem objektu. Iz sodne poravnave v prvem odstavku sicer res izhaja obveznost dolžnice, da omogoči ogled na točno določen dan, kar pa ne izključuje nadaljnjih obveznosti dolžnice, katerim se je zavezala s sodno poravnavo.
OZ člen 198.. ZPP člen 254, 279a.. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 84, 84/3.
odpoved glavni obravnavi - izvedba dokaza z izvedencem - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - razpolaganje brez soglasja drugega - uporabnina - nemožnost uporabe nepremičnine - darila med zakoncema
Skupno premoženje - obstoj, obseg, obligacijski zahtevek, uporabnina, vrnitev vrednosti darila.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - pristop na narok
Po pregledu spisovnega gradiva, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se naroka za zaslišanje oškodovanca kot priče 23. 4. 2021 in 14. 5. 2021 nista opravila, kar tudi izhaja iz uradnih zaznamkov višje pravosodne svetovalke na list. št. 66 in 72. V tem primeru zagovorniku pripadata le nagradi za pristop na narok in sicer dvakrat po 80 odvetniških točk (namesto dvakrat po 160 točk).
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje - odpoved dediščini - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - obstoj skupnega premoženja
Res se dediščina in dolžnikove obveznosti do matere niso mogli pobotati v smislu 311. člena OZ, pa ne le zato, ker vračilo posojenega zneska še ni zapadlo v plačilo. Dediščina (ki se sestoji med drugim tudi iz nepremičnin in avtomobila) namreč ne predstavlja denarnega zneska (razen sredstev na računu pri ZPIZ v višini 32,31 EUR), ki bi se sploh lahko pobotal z nasprotno denarno terjatvijo. Da se je to pobotalo, je tako treba razumeti izven pravnega pojma pobota (predvsem terjatev oziroma drugih nadomestnih in istovrstnih stvari). Gre namreč za nadomestno izpolnitev, s katero sta se strinjala oba, pa čeprav so bile dolžnikove obveznosti do matere tako le delno poravnane, taka izpolnitev pa vsekakor ne predstavlja neodplačnosti. Tudi če se odpoved dediščini (praviloma) šteje za neodplačno razpolaganje, pa v obravnavanem primeru ni bilo tako, temveč je šlo za odplačno dejanje.
Obstoj skupnega premoženja tako ali tako ne more predstavljati izpodbojnega pravnega dejanja. Dejstvo, da dolžnikova žena sploh ima avtomobil in da je z darilno pogodbo pridobila določene deleže treh nepremičnin, ne more predstavljati takega ravnanja dolžnika, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pri tem niti ne obstaja dolžnost zakonskega partnerja, ki ima dolgove do upnikov, da poskrbi za delitev skupnega premoženja.
nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - kršitev pravice do obrambe
Tudi če bi sodišče prve stopnje celo opustilo dolžnost obveščanja zagovornikov o zaslišanju priče A. A., bi bilo mogoče o bistveni kršitvi kazenskega postopka in kršitvi z ustavo in konvencijo zajamčenih pravic obtoženca govoriti le v primeru, če bi šlo za takšno preiskovalno dejanje, ki ga na glavni obravnavi več ne bi bilo mogoče izvesti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlogi za odlog izvršbe - možnost poplačila - obročno odplačilo dolga
Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Utemeljen je le v primeru, če obstoji konkretna, realna in učinkovita možnost poplačila upnika v časovno omejenem času, za katerega je z zakonom dovoljen odlog. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upnikovo pravico do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten omejen čas, da poišče način poplačila in se izogne prisilni prodaji nepremičnine.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče lahko stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti ali ji odloži plačilo sodne takse oziroma ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Pri tem pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Prav tako mora upoštevati predpisani pogoj, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe. Torej ne drži pritožbeno stališče, da je po zakonu pomembno le, ali ima toženka na voljo likvidna sredstva.
stvarna služnost - stvarna služnost pešpoti - priposestvovanje služnosti - ukinitev služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - tehtanje interesov služeče in gospodujoče nepremičnine - možnost dostopa do zemljišča
Ob že obstoječi povezavi tožničine nepremičnine na severni strani, enostavni možnosti vzpostavitve potne povezave na južni strani in bistvenih obremenitvah toženkine nepremičnine zaradi obstoječe služnosti, ne more biti dvoma, da predstavlja ta služnost močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot pa gospodarsko korist za gospodujočo nepremičnino. Načelo čim manjšega obremenjevanja lastninske pravice na služeči nepremičnini v danih okoliščinah pretehta.