KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062733
URS člen 15, 15/3.. KZ-1 člen 204, 204/1.
kaznivo dejanje tatvine - video posnetek kot dokaz - pričakovana zasebnost - uresničevanje in omejevanje pravic
Dejstvo je, da je bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje storjeno na javnem kraju oz. odprtem parkirišču hotela [...], kjer že zaradi narave stvari same obdolženec zasebnosti ne more pričakovati in tedaj tudi ne kršitve le-te, pri čemer so bile tudi kamere nameščene tako, da so bile vsakomur vidne. Ob takem stanju stvari pa do prekomerne kršitve zasebnosti ob tehtanju interesov potencialnih oškodovancev oziroma gostov [...] ne more priti.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 7, 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme v tem sporu, da dokaže utemeljenost in s tem zakonitost izpodbijane odpovedi (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), mora dokazati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se očitajo tožniku. To pa je, da je neznani osebi izplačal z osebnega računa stranke banke A. A. znesek 3.530,00 EUR, ne da bi preveril identiteto osebe, ki ji je znesek izplačal, in ne da bi pri izplačilu upošteval navodilo za blagajniško in trezorsko poslovanje. Bistveno v tem sporu zato ni le to, ali je tožnik postopal po pravilih, ki veljajo v primeru izplačevanja denarja strankam banke, ampak tudi, ali je bil denar v resnici izplačan neznani tretji osebi in ne A. A. V tej zvezi je zato odločilno dejstvo, na katerega utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je A. A. ves čas (torej tudi 7. 12. 2018) razpolagal s svojo bančno kartico in osebnimi dokumenti ter ali je tožnik denar (lahko) izplačal na podlagi predložene kartice in/ali osebnega dokumenta.
krivdni stroški - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - stroški vročanja - vabilo na narok - vabilo priči za zaslišanje - zaslišanje - vročanje - pooblaščeni vročevalec
Na splošno namreč velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, čemur je torej priča B. B., ko je osebno na pošti dvignil obe posredovani vabili, v celoti zadostil.
ZDru-1 člen 2, 14, 14/3. ZDLov-1 člen 65, 65/1, 65/4. ZPP člen 286.b.
društvo - sprejem v članstvo lovske družine - izpolnjevanje pogojev - svoboda združevanja
Določila 14. člena ZDru-1 v primeru sporov v zvezi z zavrnitvijo prošnje za sprejem v članstvo društva sodišču nalagajo, da presodi, ali je bila prošnja za sprejem v članstvo utemeljena. Pri tem pa sodišče samo ne odloča o sprejemu v članstvo, ampak zgolj presoja pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi sprejema.
Člani društva odločajo o sprejemu novih članov. Odločanje o sprejemu v članstvo je v skladu z avtonomijo društev in v skladu s to avtonomijo lahko društvo določi (s Pravili društva oz. s temeljnim aktom) bolj ali manj obsežne in stroge pogoje za sprejem v članstvo. Če nekdo izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, ga je le-to dolžno sprejeti za svojega člana, saj ZDru-1 v 2. členu, določa, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu in pod enakimi pogoji. To zagotavlja tudi z Ustavo RS določena pravica do svobodnega združevanja.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pogodba o zaposlitvi - pogodba z odložnim pogojem
Iz vsebine pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med B. B., s. p., in A. A. izhaja, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in glede na določilo 11. člena ZDR je tako z gotovostjo zaključiti, da je s pogodbo o zaposlitvi bilo sklenjeno tudi delovno razmerje, njeno učinkovanje pa je odloženo do izpolnitve pogoja, ki je odvisno od odločitve o obsojenčevem predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni. Zato pritožniki tudi utemeljeno opozarjajo na določbo 59. člena OZ, po katerem se šteje, da v primerih, ko je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, kar v konkretnem primeru glede na odločitev pritožbenega sodišča pomeni, da bo pogodba o zaposlitvi učinkovala od trenutka sklenitve.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 87, 87/1, 118, 118/2.. OZ člen 9, 247, 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - krivdni razlog - razrešitev - odpravnina - pogodbena kazen - denarno povračilo namesto reintegracije - reparacija - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku ob razrešitvi oziroma odpoklicu toženec ni ponudil nove pogodbe o zaposlitvi, to pa ob pravilni materialnopravni interpretaciji prvih dveh odstavkov 17. člena pogodbe o zaposlitvi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da toženca obvezuje dolžnost plačila enoletne plače. Zmotno je prvostopenjsko stališče, da je bila tožniku pravica do te enoletne plače prisojena že v okviru reparacije in denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, saj gre za medsebojno različne pravne institute.
Sodišče prve stopnje ni omejilo vpogleda v plačilni promet na številko sklica, temveč na širše obdobje plačila in na točni znesek. Če bi tožena stranka plačala sodno takso 459,00 EUR v roku, tudi z napačnim sklicem, bi jo sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom.
ZIZ člen 29b, 29/b/1, 29b/2. ZST-1 tarifna številka 4033.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Za vsebinsko obravnavo pritožbe je v zakonu določeno plačilo sodne takse kot procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4033 ZST-1, ki določa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, sodno takso 33,00 EUR.
ZKP člen 129a, 129a/1, 399, 402, 402/5. ZIKS-1 člen 18,. KZ-1 člen 86, 86/3.
odlog izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari - ne bis in idem - zavrženje predloga
Četudi drži, da je pritožbeno sodišče o tem odločilo v okviru postopka za izvrševanje kazenske sankcije, je vsebinska odločitev o tem že pravnomočno sprejeta, zato kot pravnomočno razsojena stvar pomeni procesno oviro za ponovno odločanje o enakem predlogu obsojenca.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - dokazovanje plačila sodne takse
Tožena stranka niti ne zatrjuje opravičljivega razloga za zamudo pri plačilu sodne takse, temveč, da je sodno takso plačala pravočasno. Se pravi pri njej ni zamude po prvem odstavku 116. člena ZPP, pač pa ima težave z dokazovanjem plačila sodne takse. Vendar to ne more biti vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ZST-1 člen 3, 3/9, 5, 5/1, 5/1-12, 34a, 34a/1, 34a/3.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - iztek roka - zamuda - pripadajoče zemljišče - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Če sodišče predlog zavrže, je zavezanec za plačilo takse za postopek na prvi stopnji predlagatelj. Zato je bila predlagatelju taksa odmerjena, ko je bil postopek končan.
V sodnih postopkih nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, in za vsako pravno sredstvo.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 414, 414/1, 416, 416/4-1. SPZ člen 37, 37/1. ZD člen 132.
postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - stečaj zapuščine - nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - razpolagalno upravičenje stečajnega upravitelja - prenos zapustnikovih pravic na dediča - pravica dedičev - ugotavljanje dedičev
Dediči so zapustnikovi univerzalni pravni nasledniki. Z uvedbo dedovanja vstopijo v pravni položaj, ki ga je imel zapustnik. Pravni položaj zapustnika pa je bil v obravnavanem primeru zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad njim že pred njegovo smrtjo tak, da je njegovo razpolagalno upravičenje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prešlo na upravitelja in stečajni dolžnik z njim ne more več razpolagati (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Ker stečajni dolžnik ni imel neomejene lastninske in drugih premoženjskih pravic, saj je pravico razpolaganja pridobil stečajni upravitelj za račun in v imenu upnikov, ki so stranke postopka osebnega stečaja, tudi ni podlage, da bi s smrtjo stečajnega dolžnika na dolžnikove dediče prešla pravica razpolaganja s tem premoženjem.
Ker je ZFPPIPP že v postopku osebnega stečaja v prvem odstavku 386. člena dolžniku odrekel razpolagalno upravičenje na premoženju, ki spada v stečajno maso, torej pravica, ki je dolžnik - zapustnik v času svoje smrti ni imel, ob uvedbi dedovanja ni prešla na njegove dediče.
ZPP člen 319, 319/2, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zavrženje zahteve - objektivne meje pravnomočnosti
Na novo izpostavljena dejstva v zahtevi z dne 18. 1. 2022 se navezujejo na razloge za razrešitev upravitelja, ki jih je pritožnik navedel v zahtevi za razrešitev z dne 15. 7. 2021 in jih le dopolnjujejo. O teh pa je bilo že pravnomočno odločeno. Zato ponovno presojanje teh ni več dovoljeno.
Republika Slovenija - prevzem dolga - izbrisana družba - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom
V skladu s 3. točko drugega odstavka ZOKIPOSR škoda po določbah tega zakona, katero naj bi država poravnala v skladu z namenom zakona, ni le znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe. Škoda je tudi znesek, katerega upniški upravičenec ni prejel plačanega kljub obstoju pravnomočne sodne odločbe, izdane na podlagi predpisa iz prvega odstavka 1. člena tega zakona. Glede na to pomembno določbo je tudi upnik upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Vsak od njiju ima svojo škodo in to naj bi sanirala država.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061616
OZ člen 169, 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1.
poškodba pri delu - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina - invalidnina za telesno okvaro - upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine - pravična denarna odškodnina - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov - sukcesivno nastajajoča škoda - določljivost škode - vedenje o obsegu škode - zaključek zdravljenja - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - izračun prikrajšanja - odmera odškodnine v bruto znesku - načelo popolne odškodnine - akontacija dohodnine - plačilo akontacije - plačilo socialnih prispevkov - aktivna legitimacija - renta - določitev višine rente - kapitalizirana renta - obrestovanje terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spora med postopkom - kriterij uspeha v postopku
V pritožbeni fazi postopka ni sporno, da je pri določitvi odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti treba upoštevati invalidnino. Pritožnica ne soglaša s postopkom določanja te odškodnine. Meni, da bi morala biti ugotovljena kapitalizirana vrednost prejete invalidnine in odšteta od prisojene odškodnine za to obliko škode. Že sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso, ki predvideva upoštevanje prejete invalidnine kot ene od okoliščin, ki vpliva na višino odškodnine in določitev odškodnine po prostem preudarku. Tak način upoštevanja invalidnine je v sodni praksi uveljavljen, medtem ko matematični izračun, za kakršnega se zavzema pritožba, sodna praksa zavrača kot nesprejemljiv. Invalidnina je namreč zgolj ena od okoliščin, ki jo je treba upoštevati pri določitvi odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zato matematični izračun z upoštevanjem njene višine v kapitaliziranem znesku ne bi privedel do pravične odškodnine.
Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi o pomoči in negi, ki jo je tožniku nudila žena, vse do stabilizacije njegovega zdravstvenega stanja, zaključka zdravljenja in še po tem; najprej v večjem obsegu, kasneje je potreboval manj pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za sukcesivno nastajajočo škodo. Obdobje do zaključka zdravljenja (stabilizacije zdravstvenega stanja) je v sodni praksi obravnavano kot obdobje, po zaključku katerega tožnik lahko uveljavlja škodo, med drugim tudi materialno škodo zaradi potrebne pomoči in postrežbe. Takrat je ta škoda določljiva, kar je pogoj za njeno uveljavljanje. Ker ni okoliščin, ki bi kazale na njeno zapadlost v krajšem časovnem obdobju, bi bilo njeno drobljenje na krajša časovna obdobja preveč togo in neživljenjsko. V praksi ustaljeno stališče, da je ta vrsta škode v denarnem znesku določljiva ob stabilizaciji oškodovančevega zdravstvenega stanja, je ustrezen kompromis med varstvom interesov dolžnika (tožene stranke), saj časovno omejuje njegovo negotovost o tem, ali bo tožen ali ne, ter med varstvom interesov oškodovanca (tožnika), ki mora imeti za uveljavljanje svojih pravic na razpolago primerno dolg rok. Ker je bilo tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano decembra 2017, se triletni zastaralni rok do vložitve tožbe 24. 5. 2019 še ni iztekel.
Tudi škoda zaradi izgubljenega zaslužka je sukcesivno nastajajoča škoda, torej škoda, ki nastaja postopno, daljše časovno obdobje. Ta škoda je lahko v posameznih izplačilnih obdobjih različna, nastane ali sploh ne. Ni nujno, da je ob posameznem izplačilu jasno, kolikšna škoda je nastala, ali še bo nastala, se bo povečevala, koliko časa bo nastajala. Za tak primer gre v obravnavanem primeru, ko je tožnik zaradi delovne nesreče prejemal 100 % nadomestilo plače in je razlika – med dohodkom, ki ga je tožnik prejel in dohodkom, ki bi ga prejel, če škodnega dogodka ne bi bilo – posledica prikrajšanja zaradi odsotnosti dodatkov za dežurstva, nadure in nočno delo. Šteti je zato treba, da se je tožnik s škodo seznanil oz. imel možnost, da se z njo seznani, šele ob zaključku zdravljenja. Tedaj je lahko ugotovil (predvidel) njeno višino. V obravnavanem primeru je torej škodo zaradi izgube na zaslužku, nastalo do zaključka zdravljenja, kljub mesečnemu izplačevanju plače, treba obravnavati enotno. V okoliščinah konkretnega primera uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, ne bi bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Ker je od zaključka zdravljenja (december 2017) do vložitve tožbe (24. 5. 2019) preteklo manj kot tri leta, terjatev za to obliko premoženjske škode ni zastarana.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine izgube na zaslužku pravilno izhajalo iz bruto zneskov plače in nadomestila plače, kajti tožnikov zaslužek je bruto plača. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da za uveljavljanje socialnih prispevkov, ki se izplačujejo iz bruto plače, tožnik ni aktivno legitimiran in da tožena stranka za plačilo ni zavezana. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ). Vprašanje izplačila akontacije dohodnine, ki jo mora izplačevalec odškodnine odvesti zaradi plačila davščin, z gornjim vprašanjem ni povezano. Tožena stranka je akontacijo dohodnine dolžna odvesti od višine odškodnine, prisojene zaradi izgubljenega dohodka.
Renta je povračilo za škodo, ki oškodovancu nastane zaradi izgube zaslužka v zvezi s popolno ali delno nemožnostjo za delo, povečanimi potrebami, spremenjenimi možnostmi za razvoj in napredovanje (drugi odstavek 174. člena OZ). Gre za bodočo škodo, medtem ko je v prvem odstavku 174. člena OZ vsebovana materialna podlaga za povrnitev že nastale škode. Tožnik je rento, v višini 446,27 EUR mesečno, uveljavljal v vlogi z dne 27. 3. 2020 za čas od 14. 9. 2019 dalje, ko je začel prejemati invalidsko pokojnino, in sicer kot razliko med prejšnjimi dohodki (neto plačo) in invalidsko pokojnino. Sodišče prve stopnje je višino rente (446,27 EUR) ugotovilo kot razliko med neto plačo, ki jo je tožnik prejemal pred škodnim dogodkom, in odmerjeno invalidsko pokojnino, in sicer za obdobje od 14. 9. 2019 dalje. Ker pri uveljavljanju izgube na zaslužku tožnik prikrajšanja za to obdobje ni uveljavljal, ne gre za podvajanje zahtevka za materialno prikrajšanje zaradi manjših dohodkov; sicer pa pritožnica tega niti ne zatrjuje. Z vidika tožene stranke zato ni pomembno, da je izguba na dohodku za čas od 14. 9. 2019 do 27. 3. 2020 opredeljena kot renta in ne kot izguba (škoda) zaradi manjših dohodkov. Pritrditi pa ni mogoče niti pritožbenemu očitku, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek s tem, da je kapitaliziralo do odločanja zapadle obroke rente. Celoten znesek, ki ga je sodišče prisodilo, je tožnik uveljavljal v zahtevku iz vloge z dne 27. 3. 2020. Pri obravnavi obrestnega dela rentnega zahtevka je upoštevano, da je bil rentni zahtevek uveljavljen šele z vlogo z dne 27. 3. 2020 in se zato pred tem zapadla terjatev (2.821,06 EUR) obrestuje šele od 27. 3. 2020 dalje.
V skladu s sedmim odstavkom 9. člena ZIZ določeno, da je odločba o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da odločbe o pritožbi sodišča druge stopnje ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
Res je, kar navaja pritožba, da v odškodninski pravdi velja načelo obrnjenega dokaznega bremena, a le za enega izmed elementov škodnega delikta, za krivdo. Vse druge elemente pa mora dokazati tožnik.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - iztek roka za pritožbo na dela prosti dan - upoštevanje praznikov - prepozen ugovor
Obdolženec se brez uspeha sklicuje na dejstvo, da so bili med tekom roka prazniki, saj državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravnega sredstva le v primeru, če se rok izteče na tak dan.
omejitev pravice do izvajanja dokazov - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogroženost zdravja - ogroženost življenja
Pri osebi je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega vedenja, do bolezni pa tudi nima uvida, saj je jemanje zdravil v domačem okolju opustil. Pacientovo stališče do ne jemanja zdravil je trenutno pod vplivom bolezni. V tem trenutku je edini možni ukrep zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike.
Sodišče je pravilno presojalo pacientovo obnašanje v daljšem časovnem obdobju, torej tudi dogodke iz predhodne hospitalizacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057968
ZIZ člen 83, 86. SPZ člen 177. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 50. ZN člen 48.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - ugovor tožene stranke - predmet rubeža - prepoved razpolaganja z zarubljenim predmetom - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - ravnanje dolžnika - ničnost pogodbe - fiktivna pogodba - vrsta pravnega posla - lastninska pravica na stvari - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nezakonito dejanje
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na ugovor tožene stranke, da je pridobljena premičnina že zarubljena in rubež vpisan v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in zato po 86. členu ZIZ je tak posel prepovedan. Zato gre za 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.