ZKP člen 129a, 129a/1, 399, 402, 402/5. ZIKS-1 člen 18,. KZ-1 člen 86, 86/3.
odlog izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari - ne bis in idem - zavrženje predloga
Četudi drži, da je pritožbeno sodišče o tem odločilo v okviru postopka za izvrševanje kazenske sankcije, je vsebinska odločitev o tem že pravnomočno sprejeta, zato kot pravnomočno razsojena stvar pomeni procesno oviro za ponovno odločanje o enakem predlogu obsojenca.
SPZ člen 128 - 137, 154, 154/3, 167, 167/2, 167/3, 168. ZZK-1 člen 206 - 212. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 374.
ločitvena pravica - zastavna pravica na premičninah - ročna zastava - izvensodna prodaja zastavljene stvari - soglasje za prevzem premoženja - prenehanje zastavne pravice - smiselna uporaba pravil - prenehanje hipoteke - zastaranje hipoteke - izbris hipotek - pretrganje zastaranja - vezanost na pravnomočno sodbo - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase
Odločitev sodišča prve stopnje o smiselni uporabi o prenehanju hipoteke po tretjem odstavku 154. člena SPZ za prenehanje ročne zastave, je materialnopravno zmotna. To pa že zato, ker ni nobene podlage za smiselno uporabo te določbe tudi v postopku ročne zastave premičnine. Prenehanje ročne zastave je posebej določeno v 168. členu SPZ, prenehanje hipoteke pa v 154. členu SPZ. Za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini in za ročno zastavo kot zastavno pravico na premičnini veljajo posebna pravila za njuno prenehanje.
ZIZ člen 29b, 29/b/1, 29b/2. ZST-1 tarifna številka 4033.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Za vsebinsko obravnavo pritožbe je v zakonu določeno plačilo sodne takse kot procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4033 ZST-1, ki določa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, sodno takso 33,00 EUR.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - iztek roka za pritožbo na dela prosti dan - upoštevanje praznikov - prepozen ugovor
Obdolženec se brez uspeha sklicuje na dejstvo, da so bili med tekom roka prazniki, saj državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravnega sredstva le v primeru, če se rok izteče na tak dan.
Republika Slovenija - prevzem dolga - izbrisana družba - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom
V skladu s 3. točko drugega odstavka ZOKIPOSR škoda po določbah tega zakona, katero naj bi država poravnala v skladu z namenom zakona, ni le znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe. Škoda je tudi znesek, katerega upniški upravičenec ni prejel plačanega kljub obstoju pravnomočne sodne odločbe, izdane na podlagi predpisa iz prvega odstavka 1. člena tega zakona. Glede na to pomembno določbo je tudi upnik upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Vsak od njiju ima svojo škodo in to naj bi sanirala država.
URS člen 35.. DZ člen 135, 138, 138/3, 138/4.. ZPP člen 8, 254, 254/2, 287, 287/2, 347, 347/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - pritožbena obravnava - ni nedovoljen dokaz - pravilna dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca
Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno odločilo, da se ravno zaradi slabše komunikacije režim skupnega starševstva natančno določi, kot to izhaja iz 1. točke izpodbijanega sklepa.
dopolnilni sklep o stroških - odločitev o stroških - pritožbeni stroški - nagrada za odgovor na pritožbo - manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka je 26. 5. 2022 vložila predlog za dopolnitev sodbe (sklepa o stroških). V predlogu je zatrjevala in tudi dokazovala, da je imel odgovor na pritožbo, ki ga je vložila priporočeno po pošti 3. 1. 2022 10 strani in ravno na 10. strani te vloge so bili priglašeni stroški za sestavo odgovora na pritožbo.
neplačilo sodne takse - plačilni rok - domneva umika pritožbe
Dolžnica pravnomočno ni uspela z ugovorom zoper plačilni nalog, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo iztek roka za plačilo sodne takse 7. 7. 2021. V pritožbi pritrjuje, da je ni plačala.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pogodba o zaposlitvi - pogodba z odložnim pogojem
Iz vsebine pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med B. B., s. p., in A. A. izhaja, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in glede na določilo 11. člena ZDR je tako z gotovostjo zaključiti, da je s pogodbo o zaposlitvi bilo sklenjeno tudi delovno razmerje, njeno učinkovanje pa je odloženo do izpolnitve pogoja, ki je odvisno od odločitve o obsojenčevem predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni. Zato pritožniki tudi utemeljeno opozarjajo na določbo 59. člena OZ, po katerem se šteje, da v primerih, ko je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, kar v konkretnem primeru glede na odločitev pritožbenega sodišča pomeni, da bo pogodba o zaposlitvi učinkovala od trenutka sklenitve.
ZPP člen 319, 319/2, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zavrženje zahteve - objektivne meje pravnomočnosti
Na novo izpostavljena dejstva v zahtevi z dne 18. 1. 2022 se navezujejo na razloge za razrešitev upravitelja, ki jih je pritožnik navedel v zahtevi za razrešitev z dne 15. 7. 2021 in jih le dopolnjujejo. O teh pa je bilo že pravnomočno odločeno. Zato ponovno presojanje teh ni več dovoljeno.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 7, 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme v tem sporu, da dokaže utemeljenost in s tem zakonitost izpodbijane odpovedi (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), mora dokazati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se očitajo tožniku. To pa je, da je neznani osebi izplačal z osebnega računa stranke banke A. A. znesek 3.530,00 EUR, ne da bi preveril identiteto osebe, ki ji je znesek izplačal, in ne da bi pri izplačilu upošteval navodilo za blagajniško in trezorsko poslovanje. Bistveno v tem sporu zato ni le to, ali je tožnik postopal po pravilih, ki veljajo v primeru izplačevanja denarja strankam banke, ampak tudi, ali je bil denar v resnici izplačan neznani tretji osebi in ne A. A. V tej zvezi je zato odločilno dejstvo, na katerega utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je A. A. ves čas (torej tudi 7. 12. 2018) razpolagal s svojo bančno kartico in osebnimi dokumenti ter ali je tožnik denar (lahko) izplačal na podlagi predložene kartice in/ali osebnega dokumenta.
krivdni stroški - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - stroški vročanja - vabilo na narok - vabilo priči za zaslišanje - zaslišanje - vročanje - pooblaščeni vročevalec
Na splošno namreč velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, čemur je torej priča B. B., ko je osebno na pošti dvignil obe posredovani vabili, v celoti zadostil.
ZST-1 člen 3, 3/9, 5, 5/1, 5/1-12, 34a, 34a/1, 34a/3.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - iztek roka - zamuda - pripadajoče zemljišče - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Če sodišče predlog zavrže, je zavezanec za plačilo takse za postopek na prvi stopnji predlagatelj. Zato je bila predlagatelju taksa odmerjena, ko je bil postopek končan.
V sodnih postopkih nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, in za vsako pravno sredstvo.
slovenska vojska - misija - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo tožnika, v kateri ta izpostavlja nejasno in neustrezno obrazloženost zaključkov sodišča prve stopnje. Sodišče je svojo odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na izpoved poveljnika čete, da vsakodnevni pregledi vozil niso bili obvezni in da so bili prosti dnevi zagotovljeni, čeprav tožniku ni odrejal dela in mu ni dajal ukazov. Za presojo, ali je bil tožnik v dneh, ki so bili določeni kot dnevi tedenskega počitka, dejansko prost delovnih obveznosti ali ne, ni pomembno, ali so bili vsakodnevni pregledi predpisani. Kot pravilno navaja pritožba, bi moralo sodišče ugotoviti, ali je moral tožnik v dnevih, ki so bili določeni kot dnevi počitka, po ukazu nadrejenega opravljati vsakodnevne preglede vozil oziroma je nadrejeni od njega kot neformalnega vodje voznikov to že v naprej pričakoval kot obvezno zadolžitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061616
OZ člen 169, 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1.
poškodba pri delu - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina - invalidnina za telesno okvaro - upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine - pravična denarna odškodnina - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov - sukcesivno nastajajoča škoda - določljivost škode - vedenje o obsegu škode - zaključek zdravljenja - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - izračun prikrajšanja - odmera odškodnine v bruto znesku - načelo popolne odškodnine - akontacija dohodnine - plačilo akontacije - plačilo socialnih prispevkov - aktivna legitimacija - renta - določitev višine rente - kapitalizirana renta - obrestovanje terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spora med postopkom - kriterij uspeha v postopku
V pritožbeni fazi postopka ni sporno, da je pri določitvi odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti treba upoštevati invalidnino. Pritožnica ne soglaša s postopkom določanja te odškodnine. Meni, da bi morala biti ugotovljena kapitalizirana vrednost prejete invalidnine in odšteta od prisojene odškodnine za to obliko škode. Že sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso, ki predvideva upoštevanje prejete invalidnine kot ene od okoliščin, ki vpliva na višino odškodnine in določitev odškodnine po prostem preudarku. Tak način upoštevanja invalidnine je v sodni praksi uveljavljen, medtem ko matematični izračun, za kakršnega se zavzema pritožba, sodna praksa zavrača kot nesprejemljiv. Invalidnina je namreč zgolj ena od okoliščin, ki jo je treba upoštevati pri določitvi odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zato matematični izračun z upoštevanjem njene višine v kapitaliziranem znesku ne bi privedel do pravične odškodnine.
Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi o pomoči in negi, ki jo je tožniku nudila žena, vse do stabilizacije njegovega zdravstvenega stanja, zaključka zdravljenja in še po tem; najprej v večjem obsegu, kasneje je potreboval manj pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za sukcesivno nastajajočo škodo. Obdobje do zaključka zdravljenja (stabilizacije zdravstvenega stanja) je v sodni praksi obravnavano kot obdobje, po zaključku katerega tožnik lahko uveljavlja škodo, med drugim tudi materialno škodo zaradi potrebne pomoči in postrežbe. Takrat je ta škoda določljiva, kar je pogoj za njeno uveljavljanje. Ker ni okoliščin, ki bi kazale na njeno zapadlost v krajšem časovnem obdobju, bi bilo njeno drobljenje na krajša časovna obdobja preveč togo in neživljenjsko. V praksi ustaljeno stališče, da je ta vrsta škode v denarnem znesku določljiva ob stabilizaciji oškodovančevega zdravstvenega stanja, je ustrezen kompromis med varstvom interesov dolžnika (tožene stranke), saj časovno omejuje njegovo negotovost o tem, ali bo tožen ali ne, ter med varstvom interesov oškodovanca (tožnika), ki mora imeti za uveljavljanje svojih pravic na razpolago primerno dolg rok. Ker je bilo tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano decembra 2017, se triletni zastaralni rok do vložitve tožbe 24. 5. 2019 še ni iztekel.
Tudi škoda zaradi izgubljenega zaslužka je sukcesivno nastajajoča škoda, torej škoda, ki nastaja postopno, daljše časovno obdobje. Ta škoda je lahko v posameznih izplačilnih obdobjih različna, nastane ali sploh ne. Ni nujno, da je ob posameznem izplačilu jasno, kolikšna škoda je nastala, ali še bo nastala, se bo povečevala, koliko časa bo nastajala. Za tak primer gre v obravnavanem primeru, ko je tožnik zaradi delovne nesreče prejemal 100 % nadomestilo plače in je razlika – med dohodkom, ki ga je tožnik prejel in dohodkom, ki bi ga prejel, če škodnega dogodka ne bi bilo – posledica prikrajšanja zaradi odsotnosti dodatkov za dežurstva, nadure in nočno delo. Šteti je zato treba, da se je tožnik s škodo seznanil oz. imel možnost, da se z njo seznani, šele ob zaključku zdravljenja. Tedaj je lahko ugotovil (predvidel) njeno višino. V obravnavanem primeru je torej škodo zaradi izgube na zaslužku, nastalo do zaključka zdravljenja, kljub mesečnemu izplačevanju plače, treba obravnavati enotno. V okoliščinah konkretnega primera uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, ne bi bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Ker je od zaključka zdravljenja (december 2017) do vložitve tožbe (24. 5. 2019) preteklo manj kot tri leta, terjatev za to obliko premoženjske škode ni zastarana.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine izgube na zaslužku pravilno izhajalo iz bruto zneskov plače in nadomestila plače, kajti tožnikov zaslužek je bruto plača. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da za uveljavljanje socialnih prispevkov, ki se izplačujejo iz bruto plače, tožnik ni aktivno legitimiran in da tožena stranka za plačilo ni zavezana. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ). Vprašanje izplačila akontacije dohodnine, ki jo mora izplačevalec odškodnine odvesti zaradi plačila davščin, z gornjim vprašanjem ni povezano. Tožena stranka je akontacijo dohodnine dolžna odvesti od višine odškodnine, prisojene zaradi izgubljenega dohodka.
Renta je povračilo za škodo, ki oškodovancu nastane zaradi izgube zaslužka v zvezi s popolno ali delno nemožnostjo za delo, povečanimi potrebami, spremenjenimi možnostmi za razvoj in napredovanje (drugi odstavek 174. člena OZ). Gre za bodočo škodo, medtem ko je v prvem odstavku 174. člena OZ vsebovana materialna podlaga za povrnitev že nastale škode. Tožnik je rento, v višini 446,27 EUR mesečno, uveljavljal v vlogi z dne 27. 3. 2020 za čas od 14. 9. 2019 dalje, ko je začel prejemati invalidsko pokojnino, in sicer kot razliko med prejšnjimi dohodki (neto plačo) in invalidsko pokojnino. Sodišče prve stopnje je višino rente (446,27 EUR) ugotovilo kot razliko med neto plačo, ki jo je tožnik prejemal pred škodnim dogodkom, in odmerjeno invalidsko pokojnino, in sicer za obdobje od 14. 9. 2019 dalje. Ker pri uveljavljanju izgube na zaslužku tožnik prikrajšanja za to obdobje ni uveljavljal, ne gre za podvajanje zahtevka za materialno prikrajšanje zaradi manjših dohodkov; sicer pa pritožnica tega niti ne zatrjuje. Z vidika tožene stranke zato ni pomembno, da je izguba na dohodku za čas od 14. 9. 2019 do 27. 3. 2020 opredeljena kot renta in ne kot izguba (škoda) zaradi manjših dohodkov. Pritrditi pa ni mogoče niti pritožbenemu očitku, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek s tem, da je kapitaliziralo do odločanja zapadle obroke rente. Celoten znesek, ki ga je sodišče prisodilo, je tožnik uveljavljal v zahtevku iz vloge z dne 27. 3. 2020. Pri obravnavi obrestnega dela rentnega zahtevka je upoštevano, da je bil rentni zahtevek uveljavljen šele z vlogo z dne 27. 3. 2020 in se zato pred tem zapadla terjatev (2.821,06 EUR) obrestuje šele od 27. 3. 2020 dalje.
V skladu s sedmim odstavkom 9. člena ZIZ določeno, da je odločba o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da odločbe o pritožbi sodišča druge stopnje ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
Dolžnikovi dolžnici ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njene pravice in pravne interese.
Splošni pogoji so sestavni del zavarovalne pogodbe za zavarovanje poklicne odgovornosti. Izključitev nekaterih odškodninskih zahtevkov pa je posledica volje pogodbenih strank, ki sta se s splošnimi pogoji ob sklenitvi pogodbe strinjali (3. člen OZ).
Načeloma se sodišče druge stopnje strinja s pritožniki, da sodišče ne sme opraviti dokazne ocene, ne da bi izvajalo dokaze, vendar pa je zmoten očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagane nove priče vnaprej dokazno ocenilo. Kot pravilno opozarja državni tožilec v odgovoru na pritožbo, mora sodišče, ko odloča o zahtevi za obnovo postopka, presoditi, ali so predlagani novi dokazi takšne narave, da je podan resen dvom v ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer mora vlagatelj zahteve izkazati, da so dokazi takšni, da omajejo v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavanem primeru vlagatelji zahteve navedenemu kriteriju niso zadostili.