alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pogodba o zaposlitvi - pogodba z odložnim pogojem
Iz vsebine pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med B. B., s. p., in A. A. izhaja, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in glede na določilo 11. člena ZDR je tako z gotovostjo zaključiti, da je s pogodbo o zaposlitvi bilo sklenjeno tudi delovno razmerje, njeno učinkovanje pa je odloženo do izpolnitve pogoja, ki je odvisno od odločitve o obsojenčevem predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni. Zato pritožniki tudi utemeljeno opozarjajo na določbo 59. člena OZ, po katerem se šteje, da v primerih, ko je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, kar v konkretnem primeru glede na odločitev pritožbenega sodišča pomeni, da bo pogodba o zaposlitvi učinkovala od trenutka sklenitve.
začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - znatna premoženjska škoda
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi sodišču prve stopnje, da odsvajanje avtomobila Audi, ki je bil vreden 50.500,00 EUR in plovila 7 metrov, ni neznatno premoženje.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 44, 44/1, 44/2, 53. ZNP-1 člen 5, 42.
definicija pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva za sprejeto odločitev ugotavljalo mimo navedb predlagatelja v predlogu, to pa na podlagi dokazov, ki jih je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, pri izvajanju katerih in o razpravljanju o katerih pa predlagatelju ni bila dana možnost se izjaviti. Zato se kot utemeljeni izkažejo pritožbeni očitki o podani absolutni bistveni kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.
ZVEtL-1 v 41. členu določa, da se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča lahko začne, če je bila stavba, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, zgrajena pred 1. 1. 2003 in če lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču. Torej za začetek takšnega postopka zadošča in je potrebna le izpolnitev tovrstnih pogojev. Samo kasnejšo obravnavo pa usmerjajo trditve udeležencev in določbe ZVEtL-1. Od teh so bistvene določbe 42. in 44. člena ZVEtL-1.
Utemeljeno pa pritožnik izpostavlja tudi določbo 53. člena ZVEtL-1, ki predlagatelju omogoča sodno varstvo v tovrstnem postopku tudi v primeru, ko pogoji iz 42. člena ZVEtL-1 niso izpolnjeni in ki jo lastnik stavbe lahko uveljavi zgolj v tovrstnem postopku.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - poseg v sosednje zemljišče - odvodnjavanje meteornih voda - vzpostavitev prejšnjega stanja - sanacija brežine - določenost tožbenega zahtevka
Lastnik ne sme poglabljati svoje nepremičnine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo.
Tožbeni zahtevek je po eni strani dovolj konkreten, da ne dopušča izogibanja v smeri, da bi bili morebitni izvedeni podporni ukrepi nezadostni, po drugi strani pa dovolj odprt, da toženki še vedno pušča dovolj izbire.
Dolžnikovi dolžnici ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njene pravice in pravne interese.
Načeloma se sodišče druge stopnje strinja s pritožniki, da sodišče ne sme opraviti dokazne ocene, ne da bi izvajalo dokaze, vendar pa je zmoten očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagane nove priče vnaprej dokazno ocenilo. Kot pravilno opozarja državni tožilec v odgovoru na pritožbo, mora sodišče, ko odloča o zahtevi za obnovo postopka, presoditi, ali so predlagani novi dokazi takšne narave, da je podan resen dvom v ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer mora vlagatelj zahteve izkazati, da so dokazi takšni, da omajejo v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavanem primeru vlagatelji zahteve navedenemu kriteriju niso zadostili.
dopolnilni sklep o stroških - odločitev o stroških - pritožbeni stroški - nagrada za odgovor na pritožbo - manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka je 26. 5. 2022 vložila predlog za dopolnitev sodbe (sklepa o stroških). V predlogu je zatrjevala in tudi dokazovala, da je imel odgovor na pritožbo, ki ga je vložila priporočeno po pošti 3. 1. 2022 10 strani in ravno na 10. strani te vloge so bili priglašeni stroški za sestavo odgovora na pritožbo.
ZIZ-UPB4 člen 62.. OZ-UPB1 člen 5, 280, 295, 1041, 1041/2.
dogovor o plačilu z asignacijo - komu se izpolnjuje - izpolnitev obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Tožeča stranka nikoli ni dala navodila za plačilo na račun družbe A., saj je bilo ugotovljeno, da je drugačna navodila dala neznana oseba, ki je zlorabila sistem elektronske pošte. Po splošnem pravilu iz 295. člena OZ je denarna obveznost prinosnina, kar pomeni, da je izpolnjena, ko upnik pridobi pravno možnost razpolagati z denarno vsoto v višini denarne obveznosti. V predmetni zadevi te možnosti ni pridobil, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka svoje obveznosti še ni izpolnila, pravilen.
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta bili obvestili o prispelem pismu (sklepu z dne 29. 7. 2021) puščeni v hišnem predalčniku dolžnikov 4. 8. 2021, zato je sodišče pravilno štelo, da je bil (na podlagi fikcije vročitve) sklep z dne 29. 7. 2021 dolžnikoma vročen 19. 8. 2022.
slovenska vojska - misija - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo tožnika, v kateri ta izpostavlja nejasno in neustrezno obrazloženost zaključkov sodišča prve stopnje. Sodišče je svojo odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na izpoved poveljnika čete, da vsakodnevni pregledi vozil niso bili obvezni in da so bili prosti dnevi zagotovljeni, čeprav tožniku ni odrejal dela in mu ni dajal ukazov. Za presojo, ali je bil tožnik v dneh, ki so bili določeni kot dnevi tedenskega počitka, dejansko prost delovnih obveznosti ali ne, ni pomembno, ali so bili vsakodnevni pregledi predpisani. Kot pravilno navaja pritožba, bi moralo sodišče ugotoviti, ali je moral tožnik v dnevih, ki so bili določeni kot dnevi počitka, po ukazu nadrejenega opravljati vsakodnevne preglede vozil oziroma je nadrejeni od njega kot neformalnega vodje voznikov to že v naprej pričakoval kot obvezno zadolžitev.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - dokazovanje plačila sodne takse
Tožena stranka niti ne zatrjuje opravičljivega razloga za zamudo pri plačilu sodne takse, temveč, da je sodno takso plačala pravočasno. Se pravi pri njej ni zamude po prvem odstavku 116. člena ZPP, pač pa ima težave z dokazovanjem plačila sodne takse. Vendar to ne more biti vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
sodna poravnava - fiktivna sodna poravnava - obstoj terjatev - postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja
Če ločeno življenje staršev preneha oziroma do njega kljub razvezi zakonske zveze sploh ni prišlo zaradi nastanka zunajzakonske skupnosti (kar je v obravnavanem primeru nesporno ugotovljeno za čas od razveze zakonske zveze dolžnika in upnice dne 20. 3. 2013 do 30. 10. 2020), v kateri je zagotovljena skupna skrb in preživljanje mladoletnih otrok, preneha pravica otroka do preživnine v denarju s samim nastopom tega dejstva ex lege. Gre za nastanek zakonsko opredeljenih okoliščin, ki pomenijo prenehanje v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti preživnine. Preživninska terjatev prvih treh upnikov do dolžnika za čas do 30. 10. 2020 zato ne obstoji že iz iz tega razloga.
Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je namreč potreben le, če starša ne živita skupaj.
Dolžnik in upnica sta sodne poravnave in sporazum, na podlagi katerega je bil izdan sklep sodišča sklenila navidezno (fiktivno), vse z namenom, da bi se izognila plačilu davkov oziroma pridobila druge premoženjske koristi.
Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.
Če se skupni lastnik prostovoljno izseli iz nepremičnine, s tem privoli v prikrajšanje in mu uporabnina ne pripada.
ZDru-1 člen 2, 14, 14/3. ZDLov-1 člen 65, 65/1, 65/4. ZPP člen 286.b.
društvo - sprejem v članstvo lovske družine - izpolnjevanje pogojev - svoboda združevanja
Določila 14. člena ZDru-1 v primeru sporov v zvezi z zavrnitvijo prošnje za sprejem v članstvo društva sodišču nalagajo, da presodi, ali je bila prošnja za sprejem v članstvo utemeljena. Pri tem pa sodišče samo ne odloča o sprejemu v članstvo, ampak zgolj presoja pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi sprejema.
Člani društva odločajo o sprejemu novih članov. Odločanje o sprejemu v članstvo je v skladu z avtonomijo društev in v skladu s to avtonomijo lahko društvo določi (s Pravili društva oz. s temeljnim aktom) bolj ali manj obsežne in stroge pogoje za sprejem v članstvo. Če nekdo izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, ga je le-to dolžno sprejeti za svojega člana, saj ZDru-1 v 2. členu, določa, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu in pod enakimi pogoji. To zagotavlja tudi z Ustavo RS določena pravica do svobodnega združevanja.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 414, 414/1, 416, 416/4-1. SPZ člen 37, 37/1. ZD člen 132.
postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - stečaj zapuščine - nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - razpolagalno upravičenje stečajnega upravitelja - prenos zapustnikovih pravic na dediča - pravica dedičev - ugotavljanje dedičev
Dediči so zapustnikovi univerzalni pravni nasledniki. Z uvedbo dedovanja vstopijo v pravni položaj, ki ga je imel zapustnik. Pravni položaj zapustnika pa je bil v obravnavanem primeru zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad njim že pred njegovo smrtjo tak, da je njegovo razpolagalno upravičenje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, prešlo na upravitelja in stečajni dolžnik z njim ne more več razpolagati (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). Ker stečajni dolžnik ni imel neomejene lastninske in drugih premoženjskih pravic, saj je pravico razpolaganja pridobil stečajni upravitelj za račun in v imenu upnikov, ki so stranke postopka osebnega stečaja, tudi ni podlage, da bi s smrtjo stečajnega dolžnika na dolžnikove dediče prešla pravica razpolaganja s tem premoženjem.
Ker je ZFPPIPP že v postopku osebnega stečaja v prvem odstavku 386. člena dolžniku odrekel razpolagalno upravičenje na premoženju, ki spada v stečajno maso, torej pravica, ki je dolžnik - zapustnik v času svoje smrti ni imel, ob uvedbi dedovanja ni prešla na njegove dediče.
ZIZ člen 29b, 29/b/1, 29b/2. ZST-1 tarifna številka 4033.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Za vsebinsko obravnavo pritožbe je v zakonu določeno plačilo sodne takse kot procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4033 ZST-1, ki določa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, sodno takso 33,00 EUR.
ZDR-1 člen 116, 116/3, 137.. ZPP člen 7, 181, 181/2, 212, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - bolniški stalež - prijava v zavarovanja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - pravni interes - zavrženje tožbe
Pritožba utemeljeno nasprotuje ugotovitvi, da delovno razmerje med strankama ni prenehalo z dnem izteka 15-dnevnega odpovednega roka, ki je začel teči 26. 8. 2021, temveč je trajalo do 17. 11. 2021. Ker je bila tožnica kljub podani odpovedi do 17. 11. 2021 prijavljena v socialna zavarovanja, je sodišče prve stopnje tožbo za prijavo v socialna zavarovanja do navedenega dne zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Tako bi moralo odločiti tudi v IV. točki izreka, saj je tožnica na naroku navedla, da ji je delovno razmerje pri tožencu prenehalo 17. 11. 2021. Za sodno odločitev o trajanju delovnega razmerja do 17. 11. 2021 zato ne obstaja njen pravni interes iz drugega odstavka 181. člena ZPP.
škoda, ki jo povzroči divjad - preprečevanje škode - posebni varovalni ukrepi - nastanek škode - pravica do povrnitve škode
Po presoji pritožbenega sodišča nikakor ni pretirana zahteva, da je kmet (v primeru, da mu lovska družina zaradi zaščite njegovih obdelovalnih površin dostavi električnega pastirja brez stebričkov in izolatorjev) dolžan kot dober gospodar za obvarovanje svojih obdelovalnih površin pred škodo, namestiti električnega pastirja na lesene stebričke, ki jih izdela sam (tudi izvedenec je takšno namestitev ocenil kot ustrezno).
URS člen 35.. DZ člen 135, 138, 138/3, 138/4.. ZPP člen 8, 254, 254/2, 287, 287/2, 347, 347/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - pritožbena obravnava - ni nedovoljen dokaz - pravilna dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca
Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno odločilo, da se ravno zaradi slabše komunikacije režim skupnega starševstva natančno določi, kot to izhaja iz 1. točke izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059123
OZ člen 190, 191. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 7, 212, 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prostovoljno delo člana lovske družine - pravila lovske družine - nejasna določila - neupravičena obogatitev - izključitev člana iz lovske družine - plačilo računa - COVID-19 - začasna nemožnost za delo - zdravstveno stanje
Treba je pritrditi sodišču prve stopnje, da so pravila in poslovnik glede samega postopka ugotavljanja možnosti posebnega statusa člana LD zaradi nezmožnosti za delo, pomanjkljiva. Če bi bila zadeva jasna, kot trdi tožena stranka, bi že gospodar LD, ko mu je tožnik poslal ugovor in zdravstveno dokumentacijo, sprožil postopek ugotavljanja obstoja posebnih okoliščin.