Načeloma se sodišče druge stopnje strinja s pritožniki, da sodišče ne sme opraviti dokazne ocene, ne da bi izvajalo dokaze, vendar pa je zmoten očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagane nove priče vnaprej dokazno ocenilo. Kot pravilno opozarja državni tožilec v odgovoru na pritožbo, mora sodišče, ko odloča o zahtevi za obnovo postopka, presoditi, ali so predlagani novi dokazi takšne narave, da je podan resen dvom v ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer mora vlagatelj zahteve izkazati, da so dokazi takšni, da omajejo v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje. V obravnavanem primeru vlagatelji zahteve navedenemu kriteriju niso zadostili.
dopolnilni sklep o stroških - odločitev o stroških - pritožbeni stroški - nagrada za odgovor na pritožbo - manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka je 26. 5. 2022 vložila predlog za dopolnitev sodbe (sklepa o stroških). V predlogu je zatrjevala in tudi dokazovala, da je imel odgovor na pritožbo, ki ga je vložila priporočeno po pošti 3. 1. 2022 10 strani in ravno na 10. strani te vloge so bili priglašeni stroški za sestavo odgovora na pritožbo.
Dolžnikovi dolžnici ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njene pravice in pravne interese.
poplačilo iz kupnine - prednost pri poplačilu - stroški izvršilnega postopka - prednostno poplačilo izvršilnih stroškov - stroški nepremičninske izvršbe
Določb 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
V skladu s sedmim odstavkom 9. člena ZIZ določeno, da je odločba o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da odločbe o pritožbi sodišča druge stopnje ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - iztek roka za pritožbo na dela prosti dan - upoštevanje praznikov - prepozen ugovor
Obdolženec se brez uspeha sklicuje na dejstvo, da so bili med tekom roka prazniki, saj državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravnega sredstva le v primeru, če se rok izteče na tak dan.
Splošni pogoji so sestavni del zavarovalne pogodbe za zavarovanje poklicne odgovornosti. Izključitev nekaterih odškodninskih zahtevkov pa je posledica volje pogodbenih strank, ki sta se s splošnimi pogoji ob sklenitvi pogodbe strinjali (3. člen OZ).
sodna taksa - doplačilo sodne takse za redni postopek - nekonkretiziran pritožbeni očitek - preizkus po uradni dolžnosti
Ob vrednosti spornega predmeta 2.614,56 EUR sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje znaša 180,00 EUR. Upoštevajoč, da je pred rednim postopkom tekel že postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ter da je v tem postopku tožnica plačala sodno takso že v znesku 44,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da mora tožnica doplačati še 136,00 EUR takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061616
OZ člen 169, 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1.
poškodba pri delu - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina - invalidnina za telesno okvaro - upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine - pravična denarna odškodnina - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov - sukcesivno nastajajoča škoda - določljivost škode - vedenje o obsegu škode - zaključek zdravljenja - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - izračun prikrajšanja - odmera odškodnine v bruto znesku - načelo popolne odškodnine - akontacija dohodnine - plačilo akontacije - plačilo socialnih prispevkov - aktivna legitimacija - renta - določitev višine rente - kapitalizirana renta - obrestovanje terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spora med postopkom - kriterij uspeha v postopku
V pritožbeni fazi postopka ni sporno, da je pri določitvi odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti treba upoštevati invalidnino. Pritožnica ne soglaša s postopkom določanja te odškodnine. Meni, da bi morala biti ugotovljena kapitalizirana vrednost prejete invalidnine in odšteta od prisojene odškodnine za to obliko škode. Že sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso, ki predvideva upoštevanje prejete invalidnine kot ene od okoliščin, ki vpliva na višino odškodnine in določitev odškodnine po prostem preudarku. Tak način upoštevanja invalidnine je v sodni praksi uveljavljen, medtem ko matematični izračun, za kakršnega se zavzema pritožba, sodna praksa zavrača kot nesprejemljiv. Invalidnina je namreč zgolj ena od okoliščin, ki jo je treba upoštevati pri določitvi odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zato matematični izračun z upoštevanjem njene višine v kapitaliziranem znesku ne bi privedel do pravične odškodnine.
Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi o pomoči in negi, ki jo je tožniku nudila žena, vse do stabilizacije njegovega zdravstvenega stanja, zaključka zdravljenja in še po tem; najprej v večjem obsegu, kasneje je potreboval manj pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za sukcesivno nastajajočo škodo. Obdobje do zaključka zdravljenja (stabilizacije zdravstvenega stanja) je v sodni praksi obravnavano kot obdobje, po zaključku katerega tožnik lahko uveljavlja škodo, med drugim tudi materialno škodo zaradi potrebne pomoči in postrežbe. Takrat je ta škoda določljiva, kar je pogoj za njeno uveljavljanje. Ker ni okoliščin, ki bi kazale na njeno zapadlost v krajšem časovnem obdobju, bi bilo njeno drobljenje na krajša časovna obdobja preveč togo in neživljenjsko. V praksi ustaljeno stališče, da je ta vrsta škode v denarnem znesku določljiva ob stabilizaciji oškodovančevega zdravstvenega stanja, je ustrezen kompromis med varstvom interesov dolžnika (tožene stranke), saj časovno omejuje njegovo negotovost o tem, ali bo tožen ali ne, ter med varstvom interesov oškodovanca (tožnika), ki mora imeti za uveljavljanje svojih pravic na razpolago primerno dolg rok. Ker je bilo tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano decembra 2017, se triletni zastaralni rok do vložitve tožbe 24. 5. 2019 še ni iztekel.
Tudi škoda zaradi izgubljenega zaslužka je sukcesivno nastajajoča škoda, torej škoda, ki nastaja postopno, daljše časovno obdobje. Ta škoda je lahko v posameznih izplačilnih obdobjih različna, nastane ali sploh ne. Ni nujno, da je ob posameznem izplačilu jasno, kolikšna škoda je nastala, ali še bo nastala, se bo povečevala, koliko časa bo nastajala. Za tak primer gre v obravnavanem primeru, ko je tožnik zaradi delovne nesreče prejemal 100 % nadomestilo plače in je razlika – med dohodkom, ki ga je tožnik prejel in dohodkom, ki bi ga prejel, če škodnega dogodka ne bi bilo – posledica prikrajšanja zaradi odsotnosti dodatkov za dežurstva, nadure in nočno delo. Šteti je zato treba, da se je tožnik s škodo seznanil oz. imel možnost, da se z njo seznani, šele ob zaključku zdravljenja. Tedaj je lahko ugotovil (predvidel) njeno višino. V obravnavanem primeru je torej škodo zaradi izgube na zaslužku, nastalo do zaključka zdravljenja, kljub mesečnemu izplačevanju plače, treba obravnavati enotno. V okoliščinah konkretnega primera uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, ne bi bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Ker je od zaključka zdravljenja (december 2017) do vložitve tožbe (24. 5. 2019) preteklo manj kot tri leta, terjatev za to obliko premoženjske škode ni zastarana.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine izgube na zaslužku pravilno izhajalo iz bruto zneskov plače in nadomestila plače, kajti tožnikov zaslužek je bruto plača. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da za uveljavljanje socialnih prispevkov, ki se izplačujejo iz bruto plače, tožnik ni aktivno legitimiran in da tožena stranka za plačilo ni zavezana. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ). Vprašanje izplačila akontacije dohodnine, ki jo mora izplačevalec odškodnine odvesti zaradi plačila davščin, z gornjim vprašanjem ni povezano. Tožena stranka je akontacijo dohodnine dolžna odvesti od višine odškodnine, prisojene zaradi izgubljenega dohodka.
Renta je povračilo za škodo, ki oškodovancu nastane zaradi izgube zaslužka v zvezi s popolno ali delno nemožnostjo za delo, povečanimi potrebami, spremenjenimi možnostmi za razvoj in napredovanje (drugi odstavek 174. člena OZ). Gre za bodočo škodo, medtem ko je v prvem odstavku 174. člena OZ vsebovana materialna podlaga za povrnitev že nastale škode. Tožnik je rento, v višini 446,27 EUR mesečno, uveljavljal v vlogi z dne 27. 3. 2020 za čas od 14. 9. 2019 dalje, ko je začel prejemati invalidsko pokojnino, in sicer kot razliko med prejšnjimi dohodki (neto plačo) in invalidsko pokojnino. Sodišče prve stopnje je višino rente (446,27 EUR) ugotovilo kot razliko med neto plačo, ki jo je tožnik prejemal pred škodnim dogodkom, in odmerjeno invalidsko pokojnino, in sicer za obdobje od 14. 9. 2019 dalje. Ker pri uveljavljanju izgube na zaslužku tožnik prikrajšanja za to obdobje ni uveljavljal, ne gre za podvajanje zahtevka za materialno prikrajšanje zaradi manjših dohodkov; sicer pa pritožnica tega niti ne zatrjuje. Z vidika tožene stranke zato ni pomembno, da je izguba na dohodku za čas od 14. 9. 2019 do 27. 3. 2020 opredeljena kot renta in ne kot izguba (škoda) zaradi manjših dohodkov. Pritrditi pa ni mogoče niti pritožbenemu očitku, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek s tem, da je kapitaliziralo do odločanja zapadle obroke rente. Celoten znesek, ki ga je sodišče prisodilo, je tožnik uveljavljal v zahtevku iz vloge z dne 27. 3. 2020. Pri obravnavi obrestnega dela rentnega zahtevka je upoštevano, da je bil rentni zahtevek uveljavljen šele z vlogo z dne 27. 3. 2020 in se zato pred tem zapadla terjatev (2.821,06 EUR) obrestuje šele od 27. 3. 2020 dalje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058891
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179, 299.. ZVZD-1 člen 12, 19.. Odvetniška tarifa (2015) člen 15, 39.. ZPP člen 155, 163.
nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - neustrezna delovna oprema - soprispevek - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - stroški postopka
Toženka tožniku ni zagotovila osebne varovalne opreme skladno z določbo 19. člena ZVZD-1, in sicer delovnega oblačila, ki bi omililo tožnikovo poškodbo, s tem pa je podana prva predpostavka njene odškodninske odgovornosti, in sicer protipravnost ravnanja. Tožnikova poškodba je v vzročni zvezi z odsotnostjo zaščite predela roke, tako sta podani tudi druga predpostavka pravno priznana škoda in tretja vzročna zveza med škodo in protipravnostjo ravnanja tožene stranke. Ker pa je toženka tožniku dopuščala, da je pri delu uporabljal svoja oblačila, je ravnala hudo malomarno, s čemer je podana tudi krivda toženke kot končna predpostavka odškodninske odgovornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062733
URS člen 15, 15/3.. KZ-1 člen 204, 204/1.
kaznivo dejanje tatvine - video posnetek kot dokaz - pričakovana zasebnost - uresničevanje in omejevanje pravic
Dejstvo je, da je bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje storjeno na javnem kraju oz. odprtem parkirišču hotela [...], kjer že zaradi narave stvari same obdolženec zasebnosti ne more pričakovati in tedaj tudi ne kršitve le-te, pri čemer so bile tudi kamere nameščene tako, da so bile vsakomur vidne. Ob takem stanju stvari pa do prekomerne kršitve zasebnosti ob tehtanju interesov potencialnih oškodovancev oziroma gostov [...] ne more priti.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 87, 87/1, 118, 118/2.. OZ člen 9, 247, 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - krivdni razlog - razrešitev - odpravnina - pogodbena kazen - denarno povračilo namesto reintegracije - reparacija - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku ob razrešitvi oziroma odpoklicu toženec ni ponudil nove pogodbe o zaposlitvi, to pa ob pravilni materialnopravni interpretaciji prvih dveh odstavkov 17. člena pogodbe o zaposlitvi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da toženca obvezuje dolžnost plačila enoletne plače. Zmotno je prvostopenjsko stališče, da je bila tožniku pravica do te enoletne plače prisojena že v okviru reparacije in denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, saj gre za medsebojno različne pravne institute.
Sodišče prve stopnje ni omejilo vpogleda v plačilni promet na številko sklica, temveč na širše obdobje plačila in na točni znesek. Če bi tožena stranka plačala sodno takso 459,00 EUR v roku, tudi z napačnim sklicem, bi jo sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom.
omejitev pravice do izvajanja dokazov - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogroženost zdravja - ogroženost življenja
Pri osebi je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega vedenja, do bolezni pa tudi nima uvida, saj je jemanje zdravil v domačem okolju opustil. Pacientovo stališče do ne jemanja zdravil je trenutno pod vplivom bolezni. V tem trenutku je edini možni ukrep zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike.
Sodišče je pravilno presojalo pacientovo obnašanje v daljšem časovnem obdobju, torej tudi dogodke iz predhodne hospitalizacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059123
OZ člen 190, 191. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 7, 212, 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prostovoljno delo člana lovske družine - pravila lovske družine - nejasna določila - neupravičena obogatitev - izključitev člana iz lovske družine - plačilo računa - COVID-19 - začasna nemožnost za delo - zdravstveno stanje
Treba je pritrditi sodišču prve stopnje, da so pravila in poslovnik glede samega postopka ugotavljanja možnosti posebnega statusa člana LD zaradi nezmožnosti za delo, pomanjkljiva. Če bi bila zadeva jasna, kot trdi tožena stranka, bi že gospodar LD, ko mu je tožnik poslal ugovor in zdravstveno dokumentacijo, sprožil postopek ugotavljanja obstoja posebnih okoliščin.
ZIZ-UPB4 člen 62.. OZ-UPB1 člen 5, 280, 295, 1041, 1041/2.
dogovor o plačilu z asignacijo - komu se izpolnjuje - izpolnitev obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Tožeča stranka nikoli ni dala navodila za plačilo na račun družbe A., saj je bilo ugotovljeno, da je drugačna navodila dala neznana oseba, ki je zlorabila sistem elektronske pošte. Po splošnem pravilu iz 295. člena OZ je denarna obveznost prinosnina, kar pomeni, da je izpolnjena, ko upnik pridobi pravno možnost razpolagati z denarno vsoto v višini denarne obveznosti. V predmetni zadevi te možnosti ni pridobil, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka svoje obveznosti še ni izpolnila, pravilen.
ZIZ člen 29b, 29/b/1, 29b/2. ZST-1 tarifna številka 4033.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Za vsebinsko obravnavo pritožbe je v zakonu določeno plačilo sodne takse kot procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4033 ZST-1, ki določa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, sodno takso 33,00 EUR.
URS člen 35.. DZ člen 135, 138, 138/3, 138/4.. ZPP člen 8, 254, 254/2, 287, 287/2, 347, 347/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - pritožbena obravnava - ni nedovoljen dokaz - pravilna dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca
Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno odločilo, da se ravno zaradi slabše komunikacije režim skupnega starševstva natančno določi, kot to izhaja iz 1. točke izpodbijanega sklepa.
Res je, kar navaja pritožba, da v odškodninski pravdi velja načelo obrnjenega dokaznega bremena, a le za enega izmed elementov škodnega delikta, za krivdo. Vse druge elemente pa mora dokazati tožnik.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - huda premoženjska škoda - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi
Že izpolnitev pogoja po 39. členu ZDZdr, da si oseba povzroča hudo premoženjsko škodo, zadostuje za zadržanje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.