Listina, v kateri delavec izjavlja, da ima poravnane vse obveznosti s strani delodajalca, da se odpoveduje vsem pravnim sporom ter da je neto plačo, prehrano in potne stroške sam jemal od gotovine, katero je prejemal pri strankah kot komercialist, ima vsebino izjave o pobotu po določbi 337. čl. ZOR. Iz navedene izjave izhaja, da obveznost delodajalca ne obstoji, ker je bila kompenzirana.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Ustavno sodišče RS je uporabo določil o odgovornosti družbenikov za obveznosti iz sodnega registra izbrisanih družb na podlagi 4. in 5. odst. 27. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zv. s 3. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, omejilo na družbenike, ki so v smislu obrazložitve ustavne odločbe, odgovorni za obveznosti izbrisane družbe.
izhodiščna plača - osnovna plača - razlika v plačah
Pri plači gre za temeljno pravico delavca iz delovnega razmerja, ki mu jo delodajalec izplača za dogovorjeno in opravljeno delo. Delavec in delodajalec določita višino plače s pogodbo o zaposlitvi. Plača je bistvena sestavina pogodbe, ki se delavcu lahko izplača le v denarni in ne v materialni obliki oz. na drug nedenarni način. Za morebitno odtegovanje plače je potrebno delavčevo soglasje. Osnovna plača predstavlja višino prejemka, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi in se izplačuje za poln delovni čas, normalne pogoje dela in predvidene delovne rezultate. Izhodiščna plača pa je najnižja osnovna plača za določen tarifni razred, ki je v skladu s tarifnim razredom delovnega mesta, na katerem je razporejen delavec, določena v tarifnem delu kolektivne pogodbe. Delodajalec lahko izplačuje delavcu nižjo plačo od izhodiščne, vendar samo pod pogoji in postopku, predpisanem v zakonu oz. kolektivni pogodbi.
V disciplinskem postopku velja načelo osebne odgovornosti delavca. To pomeni, da je delavec odgovoren za tiste kršitve obveznosti, ki jih je sam storil in zato lahko odgovarja le za lastna ravnanja, ne glede na to, če več delavcev ravna nepravilno in tudi v primeru, če nadrejeni delavci opuščajo dolžno nadzorstvo.
ZDR (1990) člen 36f. ZDR člen 109, 109. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 19, 19/4, 19, 19/4.
odpravnina - kolektivna pogodba
Panožna kolektivna pogodba je ob sprejemu dobesedno povzela besedilo 36f. člena ZDR(1990) in delavcem ni zagotavljala večjih pravic od zakonskih. Zato ob sprejemu novega ZDR, ki je višino odpravnine uredil drugače, ni mogoče šteti, da so s panožno kolektivno pogodbo določene za delavca ugodnejše pravice.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 28.
pogodbena kazen - zapadlost zahtevka - odločanje o materialnopravnih ugovorih tožene stranke
O zahtevku (za plačilo pogodbene kazni), ki še ni zapadel v plačilo, meritorno ni mogoče odločati, zato je potrebno tožbo zavreči, ne pa zavrniti tožbeni zahtevek.
Po določilu 2. in 3. odst. 97. čl. ZOR trgovski potnik (na podlagi zakonskega pooblastila) nima pravice sklepati pogodb, ne sprejemati kupnino in tudi ne prodajati blago na kredit. Glede na navedeno ni dovolj, da tožena stranka zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor o neplačevanju zamudnih obresti s trgovskim potnikom tožeče stranke, ampak bi morala zatrjevati hkrati tudi, da je trgovski potnik za takšen dogovor imel pooblastilo tožeče stranke.
V skladu z določbo 3. odstavka 270. člena ZOR pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, zaradi česar je dogovor o plačilu določene višine dnevnega zneska zaradi morebitnega neizpolnjevanja denarnih obveznosti nedopusten.
Tožniki, ki so vložili skupno tožbo zaradi izplačila regresa za letni dopust proti isti toženi stranki, so navadni, ne pa enotni sosporniki. Za navadne sospornike ne pride v poštev odmera sodne takse po seštevku vseh zahtevkov, temveč se odmeri taksa vsakemu tožniku posebej, glede na vrednost njegovega denarnega zahtevka.
Sodišče mora v obrazložitvi zamudne sodbe poleg procesnih razlogov navesti tudi, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je vzelo za podlago svoje odločitve in navesti pravno normo, na katero je oprlo svojo odločitev.
Če se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za tako imenovano pogodbeno odškodninsko obveznost - konkurenčno klavzulo, mora delodajalec, ki zahteva odškodnino zaradi kršitve, dokazati vse elemente odškodninskega delikta, kot pri izvenpogodbeni odškodninski odgovornosti: kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, odgovornost ter vzročno zvezo.
Stališče, da za uveljavitev pavšalne odškodnine zadostuje dejstvo, da se je tožnik zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici, bi bilo pravilno, v kolikor bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen v smislu določbe 270. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih in ne za pavšalno odškodnino.