• Najdi
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 773/2004
    29.4.2004
    civilno procesno pravo
    VSL48142
    ZPP člen 154, 158, 158/1, 154, 158, 158/1.
    umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
    Pri umiku tožbe je pravno relevantno dejstvo za povračilo stroškov le, ali je tožeča stranka umaknila tožbo takoj potem, ko je tožeča stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Če je ta okoliščina podana, je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, ne glede na dejstvo, ali je bila morebiti tožba vložena neutemeljeno.

     
  • 2.
    VSL sklep III Cp 849/2004
    29.4.2004
    PRAVO DRUŽB
    VSL49716
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. OZ člen 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2, 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2.
    odgovornost družbenikov - zastaralni rok
    Enoletni rok, v katerem lahko upniki zahtevajo izpolnitev obveznosti iz registra izbrisane družbe brez likvidacije od njenih družbenikov, je zastaralni rok. S potekom tega roka upniki izgubijo pravico zahtevati izpolnitev od družbenikov. Na tek tega roka vpliva tudi zadržanje po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-60, z dne 23.5.2002.

     
  • 3.
    VDS sodba Pdp 924/2003
    29.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02962
    ZDR (1990) člen 17, 17/1, 17, 17/1.
    delovno razmerje za določen čas - tujec
    Delovno razmerje za določen čas je s tujcem zakonito sklenjeno, če ima tujec delovno dovoljenje in je bilo delovno razmerje sklenjeno v skladu s 1. odst. 17 čl. ZDR.

     
  • 4.
    VSK sodba I Cp 504/2003
    28.4.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00894
    ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    odškodnina - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu
    Tožnik je nameraval vilice razširiti z uporabo lastne fizične sile, tako da je z levo roko dvignil varnostni zatič pri viličarju, z desno pa potisnil vilico, da bi jo razširil. Ker se je vilica zataknila, je tožniku spodrsnilo roko. Ročno širjenje vilic z uporabo lastne fizične sile na viličarju, ki ne obratuje, pri čemer gre za redno opravilo, ki ga opravlja viličarist večkrat dnevno, ni nevarna dejavnost.

     
  • 5.
    VSK sklep R 129/2003
    28.4.2004
    civilno procesno pravo
    VSK00924
    ZPP člen 30, 30.
    spor o pristojnosti
    Ker terja tožeča stranka v tej zadevi od tožene stranke plačilo zaostale najemnine, plačilo obratovalnih stroškov in škode zaradi negospodarne rabe najetega stanovanja, gre za spor iz najemnega razmerja. Glede na tak pravni temelj zahtevka je pristojno za odločanje v tem sporu Okrajno sodišče v Kopru, čeprav znaša vrednost spornega predmeta več kot 2.000.000,00 SIT.

     
  • 6.
    VSK sklep II Cp 63/2004
    28.4.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00929
    ZIZ člen 56, 56/1, 177, 177/1, 56, 56/1, 177, 177/1.
    ugovor po izteku roka
    Navedbe, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe na nepremičnine dolžnika, ker gre za kmetijska zemljišča, ki po 1. odst. 177. čl. ZIZ ne morejo biti predmet izvršbe, saj se z njimi dolžnik preživlja, so takšne navedbe, ki se tičejo predmeta izvršbe in se ne nanašajo na samo terjatev. Zato s temi navedbami dolžnik ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga po izteku roka iz 1. odst. 56. čl. ZIZ.

     
  • 7.
    VDS sodba Pdp 1553/2002
    23.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02657
    ZDR (1990) člen 97, 95.
    delavec v hišnem priporu - začasna odstranitev delavca - pravica do nadomestila plače
    Delavec, ki je v hišnem priporu, ima enako kot delavec, ki je v priporu, v skladu z 2. odst. 97. čl. ZDR pravico do nadomestila plače. Glede delovnopravnih posledic je potrebno hišni pripor v celoti izenačiti s priporom. V obeh primerih gre za obligatoren suspenz, saj je zaradi zahteve državnega organa delavec izločen iz dela.
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1403/2002
    23.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02687
    ZDR (1990) člen 17, 18, 17, 18.
    transformacija delovnega razmerja - napake volje
    1. Delavec ni dolžan dokazovati, da zadnje delovno razmerje za določen čas (ali pa katero od prejšnjih) ni bilo sklenjeno sporazumno, temveč pod prisilo ali na kak drug način proti njegovi volji.

    2. Pri transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ne gre za sankcijo napak volje, temveč za sankcijo zaradi sklenitve delovnega razmerja za določen čas v nasprotju z zakonom.

     
  • 9.
    VDS sodba Pdp 1249/2002
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02686
    ZDR (1990) člen 34, 35, 34, 35. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 17/10.
    prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec
    Ocenjevanje delovne uspešnosti samo za potrebe postopka razreševanja presežnih delavcev in za nazaj po določbah SKPgd in podjetniške kolektivne pogodbe ni zakonito.

     
  • 10.
    VSK sodba in sklep I Cpg 307/2003
    22.4.2004
    obligacijsko pravo
    VSK00921
    ZOR člen 280, 281, 284, 280, 281, 284.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ugotovitvena sodba - namen povzročiti škodo
    1. Smisel izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zgolj z izdajo ugotovitvene sodbe, ne bi bil dosežen, saj takšna ugotovitvena sodba še ne vzpostavlja stanja, ki bi tožeči stranki omogočala poplačilo njenih terjatev. 2. Določeno dejanje je skladno z določili ZOR izpodbojno, če obstoji škodovalni namen ali neopravičljiva nevednost dolžnika, da s tem škoduje upniku in (kumulativno) da je pridobitelj za ta škodovalni namen zoper upnike vedel ali bi zanj moral vedeti.

     
  • 11.
    VDS sodba Pdp 766/2003
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02661
    ZDR (1990) člen 36, 36d, 36d/3, 36, 36d, 36d/3.
    prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
    Delavka se lahko sklicuje na 30. odst. 36d. čl. ZDR, če se njen zakonec prijavi v evidenco brezposelnih oseb do poteka ugovornega roka zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja.

    Zaščita delavca, katerega zakonec je prijavljen na zavodu za zaposlovanje oz. se prijavi na zavod šele med ugovornim postopkom zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ni absolutna. Delodajalec bi lahko načeloma izkazal tudi zlorabo takšne prijave, vendar le v izjemnih primerih dolgotrajnega stalnega pogodbenega dela delavčevega zakonca (ki je formalno prijavljen pri zavodu za zaposlovanje), ki temu omogoča vsaj normalne prihodke, ob izkazani perspektivi pogodbenega dela tudi v bodoče.

     
  • 12.
    VDS sodba Pdp 53/2003
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02922
    ZOR člen 387, 388, 387, 388. ZTPDR člen 49, 49.
    razlika v plačah - zastaranje - pretrganje zastaranja - spor zaradi plačila plače
    Plača zapade mesečno, takrat začnejo teči tudi zakonite zamudne obresti. Dejstvo, da se je tožeča stranka s toženo stranko preko sindikata pogajala za mirno rešitev spora, na tek zastaralnega roka nima nobenega vpliva.

     
  • 13.
    VDS sodba Pdp 222/2003
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02978
    Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1, 51/2. ZDR (1990) člen 57. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačnem letnem dopustu člen 5, 5-2.
    regres za letni dopust - bolniški stalež
    Delavka, ki je bila pri delodajalcu v delovnem razmerju več kot eno leto, ko ji je delovno razmerje prenehalo, ima pravico do izplačila regresa za letni dopust, saj je ta pravica vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Dejstvo, da je bila delavka v obdobju enega leta en mesec na bolniškem dopustu, na pravico do letnega dopusta nima nobenega vpliva.
  • 14.
    VDS sodba Pdp 758/2003
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02660
    ZDR (1990) člen 90, 90/1, 90/2, 90, 90/1, 90/2.
    prenehanje delovnega razmerja
    Za zakonitost pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa iz razloga neupravičene odklonitve zdravljenja zasvojenosti je pomembno, da je bila prejšnja hujša kršitev delovne obveznosti (zaradi katere je bil delavcu izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena), storjena zaradi stanja zasvojenosti in je prav zaradi tega disciplinski organ delavcu naložil, da nastopi zdravljenje te zasvojenosti. Delodajalec ne izreče delavcu obveznega zdravljenja, kot v kazenskem postopku (varnostni ukrep) kazensko sodišče, temveč mu vnaprej le zagrozi s preklicom pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa. Na delavcu samem pa je odločitev, ali se bo na zdravljenje odzval ali ne. Zdravljenje je še vedno stvar delavčeve odločitve in ne njegova dolžnost.

     
  • 15.
    VDS sodba Pdp 193/2003
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02968
    Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/2.
    jubilejna nagrada - delovna doba pri delodajalcu
    Tožnik je pridobil pravico do jubilejne nagrade za desetletno delovno dobo, ki jo je izpolnil pri toženi stranki. Na takšno ugotovitev nima vpliva dejstvo, da je v preteklosti že dobil izplačano jubilejno nagrado za deset let skupne delovne dobe od delodajalca, pri katerem je bil zaposlen pred toženo stranko, kot tudi ne dejstvo, da je pri toženi stranki dobil izplačano jubilejno nagrado za dvajset let skupne delovne dobe. Tožnik je dobil izplačni navedeni jubilejni nagradi na podlagi predpisov iz preteklosti, ki so drugače določevali pravico do jubilejne nagrade, kot je sedaj predpisana v 2. točki 51. čl. SKPgd.

     
  • 16.
    VDS sklep Pdp 947/2002
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02697
    ZTPDR člen 80, 80/3.
    delovna uspešnost - varstvo pravic delavcev - procesna predpostavka
    Spor o zakonitosti oz. utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor zaradi denarne terjatve, ampak gre primarno za nedenarni zahtevek, od katerega je sekundarno odvisna denarna terjatev. Zaradi navedenega je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. V primeru neodločanja tožene stranke o taki zahtevi, pa je potrebno pred sodiščem vložiti tožbo v razumnem roku. Tudi če delodajalec ne izda sklepa v pismeni obliki, kot do določa 2. odst. 23. čl. ZTPDR, mora delavec najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu.

     
  • 17.
    VDS sodba Pdp 426/2004
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02654
    ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 88/5, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 88/5.
    pogodba o zaposlitvi
    Delodajalec mora pred odpovedjo pogodbe delavca pisno obvestiti o ugotovljenih pomanjkljivostih, mu določiti datum naroka, na katerem bo imel pravico podati ustrezen zagovor ter v nadaljevanju, če glede delavca ne bi našel drugih možnosti dela oziroma prekvalifikacije, odpovedati pogodbo v predpisanem zakonskem roku.

     
  • 18.
    VDS sklep Pdp 311/2004
    22.4.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02664
    URS člen 23, 157, 157/2, 23, 157, 157/2. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZUS člen 1, 1/3, 1, 1/3.
    bistvena kršitev določb postopka - pravica do sodnega varstva - razumni rok
    Dalj časa trajajoč postopek pred sodiščem ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se zagotavlja v upravnem sporu na podlagi 2. odst. 157. čl. Ustave R Slovenije v zvezi s 3. odst. 1. čl. Zakona o upravnih sporih oz. z nadzorstveno pritožbo (72. in 73. čl. Zakona o sodiščih).

    Smisel sodnega varstva zoper še trajajoče kršitve je prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice de more več biti in ga zato tudi ni mogoče več preprečevati, zaradi česar sodno varstvo po 2. odst. 157. čl. Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. Tudi ugotovitve pristojnega sodišča o sojenju, ki ni bilo zagotovljeno brez nepotrebnega odlašanja, ne pomenijo, da bi bila iz tega razloga nezakonita tudi izpodbijana sodba.

     
  • 19.
    VSL sklep II Cp 676/2004
    21.4.2004
    civilno procesno pravo
    VSL49922
    ZPP člen 443, 450, 450/2, 455, 443, 450, 450/2, 455.
    spor majhne vrednosti - mirovanje postopka
    Sodišče prve stopnje je res napačno uporabilo omenjene določbe ZPP,

    saj je spregledalo, da v postopku v sporih majhne vrednosti ni

    mirovanja postopka (2. odst. 450. čl. ZPP). Vendar pa izpodbijani

    sklep, glede na omenjeno sankcijo iz 455. čl. ZPP, za tožečo stranko

    ne pomeni neugodne odločbe. Če je tako, potem nima pravnega interesa

    za njeno izpodbijanje s pritožbo.

     
  • 20.
    VSL sodba in sklep II Cp 2100/2003
    21.4.2004
    obligacijsko pravo
    VSL49905
    OZ člen 165, 378, 378/1, 378/2, 165, 378, 378/1, 378/2. ZPOMZO-1 člen 2, 2/1, 2, 2/1.
    zamudne obresti - nepremoženjska škoda - obrestna mera
    Tožeča stranka svoj obrestni zahtevek, natančneje začetek teka

    obresti, veže na trenutek, ko je tožena stranka izstavila prvo

    poravnalno ponudbo (19.2.2002). Če kot pravilno sprejmemo

    predpostavko, da vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka

    škode še ni jasno konkretizirana ("nečista" denarna terjatev), pa o

    nastanku odškodninske denarne terjatve in s tem zamudi zavarovalnice

    lahko gotovo govorimo takrat, ko je upnik (tožeča stranka) izrazil

    svojo škodo v denarju, ali ko je dolžnik (tožena stranka) s pomočjo

    objektivnih podatkov lahko preveril resničnost denarnega zahtevka. V

    navedeni zadevi je bilo to najkasneje takrat, ko je tožena stranka

    tožeči na podlagi njenega zahtevka posredovala svojo poravnalno

    ponudbo.

     
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>