Pri umiku tožbe je pravno relevantno dejstvo za povračilo stroškov le, ali je tožeča stranka umaknila tožbo takoj potem, ko je tožeča stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Če je ta okoliščina podana, je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, ne glede na dejstvo, ali je bila morebiti tožba vložena neutemeljeno.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. OZ člen 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2, 335, 335/1, 361, 361/1, 361/2.
odgovornost družbenikov - zastaralni rok
Enoletni rok, v katerem lahko upniki zahtevajo izpolnitev obveznosti iz registra izbrisane družbe brez likvidacije od njenih družbenikov, je zastaralni rok. S potekom tega roka upniki izgubijo pravico zahtevati izpolnitev od družbenikov. Na tek tega roka vpliva tudi zadržanje po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-60, z dne 23.5.2002.
Delovno razmerje za določen čas je s tujcem zakonito sklenjeno, če ima tujec delovno dovoljenje in je bilo delovno razmerje sklenjeno v skladu s 1. odst. 17 čl. ZDR.
odškodnina - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu
Tožnik je nameraval vilice razširiti z uporabo lastne fizične sile, tako da je z levo roko dvignil varnostni zatič pri viličarju, z desno pa potisnil vilico, da bi jo razširil. Ker se je vilica zataknila, je tožniku spodrsnilo roko. Ročno širjenje vilic z uporabo lastne fizične sile na viličarju, ki ne obratuje, pri čemer gre za redno opravilo, ki ga opravlja viličarist večkrat dnevno, ni nevarna dejavnost.
Ker terja tožeča stranka v tej zadevi od tožene stranke plačilo zaostale najemnine, plačilo obratovalnih stroškov in škode zaradi negospodarne rabe najetega stanovanja, gre za spor iz najemnega razmerja. Glede na tak pravni temelj zahtevka je pristojno za odločanje v tem sporu Okrajno sodišče v Kopru, čeprav znaša vrednost spornega predmeta več kot 2.000.000,00 SIT.
ZIZ člen 56, 56/1, 177, 177/1, 56, 56/1, 177, 177/1.
ugovor po izteku roka
Navedbe, da sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe na nepremičnine dolžnika, ker gre za kmetijska zemljišča, ki po 1. odst. 177. čl. ZIZ ne morejo biti predmet izvršbe, saj se z njimi dolžnik preživlja, so takšne navedbe, ki se tičejo predmeta izvršbe in se ne nanašajo na samo terjatev. Zato s temi navedbami dolžnik ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga po izteku roka iz 1. odst. 56. čl. ZIZ.
delavec v hišnem priporu - začasna odstranitev delavca - pravica do nadomestila plače
Delavec, ki je v hišnem priporu, ima enako kot delavec, ki je v priporu, v skladu z 2. odst. 97. čl. ZDR pravico do nadomestila plače. Glede delovnopravnih posledic je potrebno hišni pripor v celoti izenačiti s priporom. V obeh primerih gre za obligatoren suspenz, saj je zaradi zahteve državnega organa delavec izločen iz dela.
1. Delavec ni dolžan dokazovati, da zadnje delovno razmerje za določen čas (ali pa katero od prejšnjih) ni bilo sklenjeno sporazumno, temveč pod prisilo ali na kak drug način proti njegovi volji.
2. Pri transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ne gre za sankcijo napak volje, temveč za sankcijo zaradi sklenitve delovnega razmerja za določen čas v nasprotju z zakonom.
Ocenjevanje delovne uspešnosti samo za potrebe postopka razreševanja presežnih delavcev in za nazaj po določbah SKPgd in podjetniške kolektivne pogodbe ni zakonito.
1. Smisel izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zgolj z izdajo ugotovitvene sodbe, ne bi bil dosežen, saj takšna ugotovitvena sodba še ne vzpostavlja stanja, ki bi tožeči stranki omogočala poplačilo njenih terjatev. 2. Določeno dejanje je skladno z določili ZOR izpodbojno, če obstoji škodovalni namen ali neopravičljiva nevednost dolžnika, da s tem škoduje upniku in (kumulativno) da je pridobitelj za ta škodovalni namen zoper upnike vedel ali bi zanj moral vedeti.
Delavka se lahko sklicuje na 30. odst. 36d. čl. ZDR, če se njen zakonec prijavi v evidenco brezposelnih oseb do poteka ugovornega roka zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Zaščita delavca, katerega zakonec je prijavljen na zavodu za zaposlovanje oz. se prijavi na zavod šele med ugovornim postopkom zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ni absolutna. Delodajalec bi lahko načeloma izkazal tudi zlorabo takšne prijave, vendar le v izjemnih primerih dolgotrajnega stalnega pogodbenega dela delavčevega zakonca (ki je formalno prijavljen pri zavodu za zaposlovanje), ki temu omogoča vsaj normalne prihodke, ob izkazani perspektivi pogodbenega dela tudi v bodoče.
razlika v plačah - zastaranje - pretrganje zastaranja - spor zaradi plačila plače
Plača zapade mesečno, takrat začnejo teči tudi zakonite zamudne obresti. Dejstvo, da se je tožeča stranka s toženo stranko preko sindikata pogajala za mirno rešitev spora, na tek zastaralnega roka nima nobenega vpliva.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1, 51/2. ZDR (1990) člen 57. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačnem letnem dopustu člen 5, 5-2.
regres za letni dopust - bolniški stalež
Delavka, ki je bila pri delodajalcu v delovnem razmerju več kot eno leto, ko ji je delovno razmerje prenehalo, ima pravico do izplačila regresa za letni dopust, saj je ta pravica vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Dejstvo, da je bila delavka v obdobju enega leta en mesec na bolniškem dopustu, na pravico do letnega dopusta nima nobenega vpliva.
Za zakonitost pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa iz razloga neupravičene odklonitve zdravljenja zasvojenosti je pomembno, da je bila prejšnja hujša kršitev delovne obveznosti (zaradi katere je bil delavcu izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena), storjena zaradi stanja zasvojenosti in je prav zaradi tega disciplinski organ delavcu naložil, da nastopi zdravljenje te zasvojenosti. Delodajalec ne izreče delavcu obveznega zdravljenja, kot v kazenskem postopku (varnostni ukrep) kazensko sodišče, temveč mu vnaprej le zagrozi s preklicom pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa. Na delavcu samem pa je odločitev, ali se bo na zdravljenje odzval ali ne. Zdravljenje je še vedno stvar delavčeve odločitve in ne njegova dolžnost.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/2.
jubilejna nagrada - delovna doba pri delodajalcu
Tožnik je pridobil pravico do jubilejne nagrade za desetletno delovno dobo, ki jo je izpolnil pri toženi stranki. Na takšno ugotovitev nima vpliva dejstvo, da je v preteklosti že dobil izplačano jubilejno nagrado za deset let skupne delovne dobe od delodajalca, pri katerem je bil zaposlen pred toženo stranko, kot tudi ne dejstvo, da je pri toženi stranki dobil izplačano jubilejno nagrado za dvajset let skupne delovne dobe. Tožnik je dobil izplačni navedeni jubilejni nagradi na podlagi predpisov iz preteklosti, ki so drugače določevali pravico do jubilejne nagrade, kot je sedaj predpisana v 2. točki 51. čl. SKPgd.
Spor o zakonitosti oz. utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor zaradi denarne terjatve, ampak gre primarno za nedenarni zahtevek, od katerega je sekundarno odvisna denarna terjatev. Zaradi navedenega je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. V primeru neodločanja tožene stranke o taki zahtevi, pa je potrebno pred sodiščem vložiti tožbo v razumnem roku. Tudi če delodajalec ne izda sklepa v pismeni obliki, kot do določa 2. odst. 23. čl. ZTPDR, mora delavec najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu.
Delodajalec mora pred odpovedjo pogodbe delavca pisno obvestiti o ugotovljenih pomanjkljivostih, mu določiti datum naroka, na katerem bo imel pravico podati ustrezen zagovor ter v nadaljevanju, če glede delavca ne bi našel drugih možnosti dela oziroma prekvalifikacije, odpovedati pogodbo v predpisanem zakonskem roku.
URS člen 23, 157, 157/2, 23, 157, 157/2. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZUS člen 1, 1/3, 1, 1/3.
bistvena kršitev določb postopka - pravica do sodnega varstva - razumni rok
Dalj časa trajajoč postopek pred sodiščem ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se zagotavlja v upravnem sporu na podlagi 2. odst. 157. čl. Ustave R Slovenije v zvezi s 3. odst. 1. čl. Zakona o upravnih sporih oz. z nadzorstveno pritožbo (72. in 73. čl. Zakona o sodiščih).
Smisel sodnega varstva zoper še trajajoče kršitve je prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice de more več biti in ga zato tudi ni mogoče več preprečevati, zaradi česar sodno varstvo po 2. odst. 157. čl. Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. Tudi ugotovitve pristojnega sodišča o sojenju, ki ni bilo zagotovljeno brez nepotrebnega odlašanja, ne pomenijo, da bi bila iz tega razloga nezakonita tudi izpodbijana sodba.