lastnoročna oporoka - razveljavitev oporoke - sposobnost za razsojanje - neveljavnost oporoke
Dokazno breme, da oporočitelj na dan sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je po 59. in 61. členu Zakona o dedovanju na strani tožeče stranke.
pridobitev lastninske pravice - ničnost prodajne pogodbe - grajeno javno dobro - prodaja čistilne naprave - pridobitev statusa javnega dobra
Okoliščina, da odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda po Zakonu o varstvu okolja zagotavlja občina kot obvezno lokalno javno službo, ne vpliva na to, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem postopku lahko posamezni že zgrajeni takšni objekti postanejo grajeno javno dobro. Ta status lahko objektu v skladu z zakonom podeli z pristojen občinski organ ali Vlada Republike Slovenije z ustreznim sklepom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvršba na podlagi verodostojne listine
Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugodilo in dolžniku naložilo, da v določenem roku poravna terjatev, ker bo sicer po preteku roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren. Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi izvršilnega postopka pa dejstvo, da je dolžnica sodnica pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, po mnenju vrhovnega sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožeča stranka proti nekaterim sodnikom stvarno pristojnega nižjega in višjega sodišča podala kazenske ovadbe, sama po sebi še ne pomeni, da je podan dvom v objektivnost in nepristranskost sojenja.
ZOR člen 12, 89, 320, 320/1, 1083, 1086, 1087, 1087/1.
bančna garancija - odstop pravic iz garancije - garancija "brez ugovora" - ugovori iz razmerja med upravičencem in naročnikom - postavitev pooblaščenca
Izrecna izključitev ugovorov je pogoj za nastanek garancije "brez ugovora" (1087. člen ZOR), te pa v garancijski izjavi ni bilo. Zato navedena bančna garancija (garancijska izjava) ni bila garancija "brez ugovora", temveč bančna garancija po splošnih določilih ZOR o bančni garanciji (1083. člen, 1084. člen in 1086. člen ZOR).
Če je izdana bančna garancija, ki ni garancija "brez ugovora", potem lahko banka uveljavlja ugovore iz razmerja med upravičencem in naročnikom. Prav zato mora upravičenec po svoji strani storiti tisto, kar je nujno, da lahko banka morebitne ugovore sploh uveljavlja.
Zaradi tega ne zadošča, da upravičenec zgolj zatrjuje, da je dolg nastal. Predložiti mora tudi tista dokazila, iz katerih izhaja, da je dobavil blago ali opravil storitev. Ta predpostavka za uveljavitev zahtevka tožeče stranke iz garancije izhaja iz zakonskih določb o bančni garanciji kot vrsti pravnega posla (1083. člen ZOR in naslednji).
povrnitev škode - trčenje motornega vozila s pešcem - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - nepričakovanost dejanja pešca
Ni pravno pomembno, kaj je bil vzrok tožnikovega nenadnega premika proti sredini ceste, ali morda njegova vinjenost, kot se je ugotavljalo v prvem sojenju, ne pa tudi v drugem, ali pa v reviziji zatrjevani namen prečkati cesto in premajhna pazljivost. Pomembno je le, da je do takega nenadnega premika res prišlo. Takega neracionalnega ravnanja pešca, ki pred tem hodi pravilno in z ničemer ne kaže morebitne spremembe smeri hoje, na tako možnost pa ne nakazujejo niti druge okoliščine (na primer bližina prehoda za pešce, hiše na drugi strani ceste, avtobusno postajališče itd.), voznik ni mogel in tudi ni bil dolžan pričakovati, saj se tudi od odraslih pešcev kot udeležencev v prometu pričakuje racionalno obnašanje.
Ali kot je pojasnilo sodišče druge stopnje: neracionalno ravnanje drugih oseb (odraslega pešca) načeloma ni predvidljivo. Če tožnik ne bi nenadoma in tik pred avtomobilom spremenil smeri, bi imel voznik dovolj prostora, da pelje mimo. Ker jo je, je izključni razlog za nesrečo tako njegovo ravnanje, ki ga voznik ni mogel pričakovati in se posledicam takega ravnanja izogniti ali jih odstraniti.
Kdo je v posameznem primeru oseba, ki je odgovorna za plačilo carine, izhaja iz vložene carinske deklaracije, na podlagi katere se začne carinjenje blaga.
Ob ugotovitvi, da je tožnik zgradil hlev brez kakršnegakoli upravnega dovoljenja, je bila odstranitev objekta, ki je bila odrejena s prvostopno inšpekcijsko odločbo, utemeljena.
Glede na določbo 24. člena CZ (1976) je tožeča stranka s tem, ko je v polje 8 UCD navedla kot carinskega zavezanca sebe, prevzela odgovornost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če uporabniku blaga svoje obveznosti izvoza predelanega blaga ne bo izpolnil.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora člen 5, 5/1, 5/3, 10.
lokacijsko dovoljenje - nadomestna gradnja
Za nadomestno gradnjo, ki jo PUP dovoljuje na določenem območju urejanja, vendar z ničemer ne omejuje, se uporabljajo določbe PUP o pogojih za novogradnjo.
priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja - otrok, katerega starš je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja
Kot pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja otroku, katerega starš je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, je po določbi 8. odstavka 2. člena ZZVN potrebno šteti, da je starš izgubil življenje v okoliščinah, in ne le posledično zaradi okoliščin, ki so relevantne za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN.
upravičenci do denacionalizacije - pravni nasledniki
Določbo 1. odstavka 15. člena ZDen je treba razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - tako njegovi dediči po Zakonu o dedovanju, kot tudi dediči njegovih dedičev, če so ti mrtvi ali razglašeni za mrtve.
Tožniku, glede na določbo 8. odstavka 2. člena ZZVN v povezavi s 1. členom, ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša, ker njegov oče ni izgubil življenja zaradi nasilnega dajanja ali prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
Za suspenz državnega tožilca po določbi 3. odstavka 49. člena Zakona o državnem tožilstvu zadošča, da je uveden zoper tožilca disciplinski postopek zaradi katerekoli disciplinske kršitve iz 44. člena ZDT.
odškodninska odgovornost - duševne bolečine zaradi razžalitve - posredovanje podatkov o tožnikovem zdravstvenem stanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
V dopisih, poslanih tožnikovemu zdravniku, Zdravstvenemu domu in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil izražen žaljiv namen in ni bilo žaljivih obdolžitev, ter so bili poslani legitimiranemu naslovniku za potrebe postopka. Te dejanske ugotovitve pa so utemeljena podlaga za stališče, da ravnanje toženih strank ni bilo protipravno.
predpogodba - prodaja nepremičnine - obremenjenost predmeta prodaje s hipoteko - oderuška pogodba - subjektivni elementi oderuštva
Okoliščin, zlasti subjektivnih, ki jih 141. člen ZOR določa kot elemente oderuštva, tožeča stranka ni navedla. Zato sporna predpogodba, ki vsebuje tudi nekatere elemente prodajne pogodbe, ni oderuški posel.
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.