KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21540
URS člen 29.ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 11, 127.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - umor
Če izvedba zavrnjenega dokaznega predloga lahko vnese dvom v ugotovljena odločilna dejstva, mora sodišče ta dokaz izvesti. V nasprotnem primeru je kršena obtoženčeva pravica do obrambe.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je obsojenec zadnji strel izstrelil tako, da je pred tem obšel oškodovanca, ki je po prej izstreljenih strelih padel na tla, in sprožil strel proti njegovi glavi. Ob takšnih ugotovitvah ni dvoma, da je oškodovančev napad do tega trenutka prenehal in je obsojenec to videl. Zato bi tudi v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da so bili prvi streli sproženi v silobranu ali prekoračenem silobranu, ostala kvalifikacija kaznivega dejanja enaka obsojenec - poskus kaznivega dejanja umora. Takšna ugotovitev bi bila tako pomembna le za presojo teže kaznivega dejanja.
obravnava pred sodiščem druge stopnje - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je z opustitvijo vabila oškodovancem in njihovim pooblaščencem na pritožbeno obravnavo, kot to določa 2. odstavek 380. člena ZKP, kršilo 2. odstavek 371. člena ZKP.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - varnost ljudi - sorazmernost pripora z ogroženo varnostjo ljudi
Tudi ogroženost premoženja, še zlasti, če je ogrožen tisti eksistenčni minimum, od katerega je odvisno preživetje, pomeni ogroženost varnosti ljudi in je podlaga za odreditev oziroma podaljšanje pripora.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - trčenje motornega kolesa s pešcem - starost oškodovanca - otrok kot pešec - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik je prečkal cesto na mestu, kjer mu ne preglednost ceste, ne prometna signalizacija tega nista dovoljevali in je v ta namen sicer vedno uporabljal prehod za pešce. Njegov prispevek k škodnemu dogodku je pravilno ocenjen na 30 odstotkov. Pri tem je bilo pravilno upoštevano tudi ravnanje prvega toženca kot voznika motornega kolesa, ki je videl tožnika, ko je stal na pločniku s kolesom, pravokotno obrnjen na cesto, pa je vseeno nadaljeval z vožnjo in reagiral šele, ko je toženec dejansko začel prečkati cesto.
Pravilno je bil kot neutemeljen zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo pogodbenih obresti po višji obrestni meri od tiste, ki jo določa prvi odstavek 399. člena ZOR. Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost določb prvega in drugega odstavka 399. člena ZOR in odločilo, da določbi nista v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-202/93 - 17 z dne 6.10.1994 ugotavlja, da je dopustnost omejevanja pogodbene avtonomije na področju obresti utemeljena z javno koristjo in s potrebo po zagotavljanju socialne varnosti, zaradi zagotavljanja načela, da je Slovenija pravna in socialna država. Glede na te podlage za dopustnost omejevanja svobodne pogodbene volje je po mnenju Ustavnega sodišča zakonodajalec lahko predpisal različne omejitve te svobode glede na različne statusnopravne značilnosti posameznih udeležencev v pravnem prometu.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - višina preživnine - redno šolanje kot pravni standard
Pravnega standarda rednega šolanja ni mogoče vselej pojmovati v dobesednem smislu, da ima vsak polnoletni otrok pravico do preživnine, čim ima status rednega študenta. Vendar se ni mogoče strinjati s tolmačenjem višjega sodišča, da pravice do preživnine gotovo nima tisti, ki sicer ima status rednega študenta, a je pred tem že končal študij, ki mu omogoča zaposlitev, oziroma da v primeru, ko se nekdo po uspešnem zaključku študija, ki mu omogoča zaposlitev, vpiše na fakulteto in na njej redno študira, tak, čeprav formalno reden študij, ne predstavlja pravnega standarda rednega šolanja.
ZGD člen 12, 12/2, 13, 21, 21/1, 27, 27/1, 27/2, 27/4.ZVK člen 13, 13/2, 13/3-1.
nelojalna konkurenca - dejavnost - firma (razlikovalni del) - oglaševanje dejavnosti - dejanje nelojalne konkurence po čl. 13/3-1 ZVK
Razlikovalni del firme ne more biti označba, ki napotuje na dejavnost. Zato imetnik firme, ki je v firmo vnesel določen generičen pojem, ki sicer napotuje na dejavnost, ne more drugemu imetniku firme preprečiti uporabe istega izraza v firmi.
povrnitev škode - odgovornost za škodo po živali - ugiz psa - ustreznost nadzora nad psom - izključitev odgovornosti lastnika psa
Fizična zapora dovozne poti do stranskega hišnega vhoda s hkratno postavitvijo table z opozorilom na hudega psa izključi odgovornost lastnika psa, ki je napadel oškodovanca, ko je ta že obšel zaporo.
Tožnik ob postavitvi podrejenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka ni navedel vrednosti spornega predmeta. Zato si v primeru, če bi sodišče o tem zahtevku meritorno odločalo, glede tega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije, ki je izredno pravno sredstvo. Ker revizija ne bi bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo, je nedovoljena tudi proti pravnomočnemu sklepu o zavrženju tega dela tožbe (drugi odstavek 384. člena ZPP).
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 195, 195/1, 200, 201, 201/1, 201/3, 203, 414, 941.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - enotna odškodnina - posebno težka invalidnost - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - stroški v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - zastaranje - zmanjšanje odškodnine - zavarovalna vsota - valorizacija - metode valorizacije zavarovalne vsote
Eden od kumulativno zahtevanih pogojev za uporabo prvega odstavka 191. člena ZOR je tudi, da škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti. Tega drugi toženec, verjetno zaradi ugotovljene kršitve cestno-prometnega pravila in razlogov kazenske sodbe, da je kaznivo dejanje storil z zavestno malomarnostjo, sploh ni zatrjeval.
Pri tožniku gre za izjemen primer z zelo hudimi in dolgotrajnimi duševnimi bolečinami zaradi več oblik nepremoženjske škode, ki se med seboj prepletajo in katerih posledice se manifestirajo na številnih ravneh njegove osebnosti. Prej nadpovprečno intelektualno in telesno sposoben mlad človek je sedaj le na meji med nizkim povprečjem in podpovprečjem, njegove telesne sposobnosti so izrazito slabe, vsega tega pa se zelo dobro zaveda. Druga tožnica zaradi sinove osebnostne in telesne spremenjenosti trpi hude duševne bolečine, saj je njen sin trajni invalid, in ni sposoben samostojnega življenja brez ustreznega nadzora in ki zapada v depresivna razpoloženja.
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da se za škodne primere, do katerih je prišlo v času po osamosvojitvi do izdaje prvega odloka, ustrezno upošteva minimalna zavarovalna vsota iz tega odloka.
Ob odsotnosti dogovora pravdnih strank o metodi valorizacije zavarovalne vsote je pritožbeno sodišče lahko izbralo tudi v sodni praksi sprejeto metodo z upoštevanjem povprečne neto plače in pri tem uporabilo znane in objavljene podatke o povprečnih neto plačah v določenih obdobjih.
Sodišče lahko zniža odškodnino na podlagi 191. člena ZOR le na predlog oškodovalca oziroma odgovorne osebe, ker v pravdnem postopku odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Sicer pa je pogoj za znižanje odškodnine na tej podlagi le, če škoda ni bila povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.
Če manjka le eden od štirih kumulativno zahtevanih pogojev odškodninskega delikta, praviloma ni odškodninske odgovornosti. V tej zadevi ni dokazano, da je tožnik ob padcu utrpel zvin vratne hrbtenice, torej ni dokazan obstoj zatrjevane škode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi napake pri izbiri krajevne pristojnosti - posebna krajevna pristojnost
V skladu z določbo 67. člena ZPP pa napaka pri izbiri krajevne pristojnosti zaradi možnosti uporabe določb ZPP o posebni krajevni pristojnosti ni zakonsko opredeljen in utemeljen razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, ki bi tudi moglo biti krajevno pristojno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - predlog za določitev pristojnosti po sedežu podružnice - nižji stroški pravdnega postopka
Toženka sama priznava, da ima tožnik pravico izbrati splošno krajevno pristojnost. Če ni izbral pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica pravne osebe, je to stvar njegovega preudarka. Razlogi, ki jih navaja predlog v zvezi z večjimi stroški pravdanja, niso ne dejansko ne pravno pomembni. Za gospodarno pravdanje in ustrezno odločanje o pravdnih stroških obstajajo različni instituti civilnega procesnega prava. Tako ni podlage za smotrno delegacijo pristojnosti.
dovoljenost revizije - pravnomočna odločitev o tožbenem zahtevku - vrednost spornega predmeta - vmesna sodba - odškodninski spor - zavrženje revizije
Revizija v delu, s katerim izpodbija odločitev sodišča druge stopnje, s katero je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o višini tožniku prisojene odškodnine in glede pravdnih stroškov, ni dovoljena, ker v tem delu o tožbenem zahtevku ni bilo pravnomočno razsojeno.
Revident ni vložil pritožbe zoper zavrnilni del prvostopenjske odločbe in je vložil le revizijo, ta zoper vmesno sodbo ni dovoljena, ker niso izpolnjeni pogoji glede vrednosti, ki je predpisana za dovoljenost revizije. Vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe (540.000 SIT) namreč ne presega zakonsko določene meje 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).
priznanje tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - delitev skupnega premoženja - pojem javnega reda
Vprašanje delitve konkretnega skupnega premoženja ne more biti stvar javnega reda Republike Slovenije. Odločitev nemškega sodišča ne nasprotuje temeljnim ustavnim načelom Republike Slovenije ali njenim prisilnim predpisom. Sodna praksa, ki se oblikuje o posameznih vprašanjih izven pravkar navedenih okvirov, ni del javnega reda v smislu 100. člena ZMZPP.
dolžnost preživljanja - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Pri ugotavljanju možnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, torej tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
ZIZ člen 15, 100, 136. ZIZ-A člen 122, 122/1.ZPP člen 17, 17/3.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - sprememba zakona tekom postopka
V primerih, ko se med postopkom z zakonom spremeni določba o krajevni pristojnosti, je treba tako spremembo šteti za spremembo okoliščine, na katero se opira pristojnost sodišča, zato ostane sodišče, ki je bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno še naprej, kljub prehodni določbi zakona, po kateri se pred njegovo uveljavitvijo začeti izvršilni postopki nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona.