pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
Ker je tožnica za vložitev tožbe pred delovnim in socialnim sodiščem po 10 letih od prenehanja delovnega razmerja zamudila vse razumne roke, je njeno pričakovanje ali zahteva očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago in je zato očitno nerazumna.
pridobitev azila - izkazanost utemeljenega straha pred preganjanjem
Za priznanje azila mora biti izkazan utemeljen strah pred preganjanjem iz razlogov iz drugega odstavka 1. člena ZAzil (zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja) oziroma če so podani humanitarni razlogi iz tretjega odstavka 1. člena ZAzil (utemeljen strah pred mučenjem oziroma nečloveškim ravnanjem ali kaznovanjem ali drugačnim nehumanim ravnanjem v primeru vrnitve v matično državo). V 6. členu ureja ZAzil prepoved prisilne odstranitve ali vračanja osebe v državo, kjer bi bilo njeno življenje ali svoboda ogrožena, ali v državo, v kateri bi bila lahko izpostavljena mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju. V obravnavani zadevi se tožnik sklicuje na strah pred preganjanjem zaradi izmikanja vojaški obveznosti in pred preganjanjem nekdanjih vojakov Osvobodilne vojske Kosova, kar ni utemeljen strah, niti razlog za prepoved vračanja, glede na ugotovitve o stanju v njegovi matični državi, ki izhajajo iz vsebine poročil mednarodnih nevladnih organizacij in splošno znanih podatkov.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Določbe tretjega odstavka 63. člena ZDen, po mnenju Ustavnega sodišča RS (odločba št. u-I-23/93), ni mogoče razlagati kot pravno fikcijo, ampak kot pravno domnevo, zoper katero je mogoč nasproten dokaz. Zato mora sodišče prve stopnje dati pritožnici možnost dokazovanja, da nelojalnost njene prednice ni obstajala.
Če je bilo ugotovljeno, da je bilo za zemljišče, podržavljeno po temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, dano nadomestno zemljišče, ki je v vrednosti 71% podržavljenega, tožnik pa ni imel na prvi stopnji in k poročilu o ugotovitvi pravnega in dejanskega stanja nobenih pripomb, tožnik s pritožbo ne more uspeti.
ZUS člen 73. ZUP (1986) člen 66, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 233, 234.
vložitev pritožbe
Po ZUP (1986) za vložitev pritožbe ne zadostuje ustna izjava, brez sestave zapisnika o njenem sprejemu. Za pritožbo velja, da mora biti v pisni obliki izročena naravnost ali po pošti organu prve ali druge stopnje (233. člen), ali dana kot ustna vloga na zapisnik (66. člen), ki se sestavi v pisni obliki in po načelih, ki sicer veljajo za sestavo zapisnika (74. do 79. člen).
Tožnikov pooblaščenec, ki se kljub vročenemu vabilu naroka ni je umaknil tožbo s pisno vlogo. To bi lahko storil kadarkoli, zlasti pa po opozorilu tožene stranke v odgovoru na tožbo, da vozilo R. M., reg.št... ni zavarovano pri toženi stranki. Kot izhaja iz povratnice v spisu, je bil odgovor na tožbo vročen pooblaščencu tožeče stranke že 19.4.2000, kljub temu pa je poslal vlogo, da umika tožbo, šele 6.7.2000 ob 10,28, to je dve minuti pred glavno obravnavo. Zato sodišče ni moglo preklicati glavne obravnave in vročiti vloge toženi stranki, temveč je pravilno odločalo o zadevi na glavni obravnavi. Na tej obravnavi pa prisotni tožnik ni govoril o umiku tožbe, temveč je navajal tako, kot v tožbi. Ker lahko stranka po prvem odstavku 93. člena ZPP spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca, je sodišče pravilno upoštevalo izjavo tožnika in je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev - vračilo v naravi
Če so bile parcele v času uveljavitve ZDen in tudi v času vložitve zahtevka za denacionalizacijo v lasti fizičnih oseb, last Republike Slovenije pa so postale po kupni pogodbi z dne 18.2.1995, ni podlage za vračanje v naravi.
odškodninski spor - povrnitev negmotne škode - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker tožena stranka ni navedla, v kolikšnem delu obsodilnega dela izpodbija sodbo. Samo pojasnilo, da je odškodnina v znesku šestih milijonov previsoka, ne zadošča, ker v reviziji ni navedeno, kolikšna odškodnina bi bila po mnenju tožene stranke pravična, oziroma kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (drugi odstavek 367. člena ZPP), sodišče pa samo ne sme določati, v katerem delu naj jo preizkusi (371. člen ZPP).
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 44, 50, 51, 74.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti
Tožnika niti v upravnem postopku niti v tožbi nista imela možnosti navajati dejstev in okoliščin, ki bi izpričevale lojalnost njune prednice; prvostopno sodišče, ki je bilo seznanjeno z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997, bi ju moralo zato pozvati, da jih v določenem roku navedeta, ter jih presoditi na glavni obravnavi.