Posledica prirasti je bila ugasnitev stvarnih pravic na vgrajenih stvareh, kar vključuje tudi neposestna stvarnopravna zavarovanja, in razširitev lastninske pravice lastnika nepremičnine ter zastavne pravice hipotekarnega upnika na predmete lizinga.
Ob dejstvu, da je celo prišlo do prirasti, namen strank pa je bil vgradnja predmetov v bioplinarno, imajo konkretne pogodbe o finančnem lizingu v delu, ki je pomemben za odločitev v tem gospodarskem sporu, torej predvsem značilnosti prodaje na obroke. To hkrati pomeni, da pogodbe ob začetku stečajnega postopka niso imele narave vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb.
Dolžnik je bil s sklepom oproščen plačila sodnih taks. Sklep o oprostitvi taks, kot tudi po zdaj veljavni ureditvi, po prvem odstavku 13. člena ZST-1, velja tudi za takse za tiste vloge in dejanja, za katera taksna obveznost še ni nastala in po drugem odstavku citiranega člena samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Zakon uporablja izraz postopek, pri čemer ne ločuje izvršilnega postopka po njegovih fazah (faza dovolitve in faza oprave), kot tudi ne ureja ločeno naložitvenega in dovolitvenega dela postopka. Odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks tako učinkuje skladno s predpisanim pravilom v izvršilnem postopku v celoti.
Toženec je brez soglasja tožeče stranke samovoljno gospodarski družbi X d.o.o. prodal 25 v rejo od tožeče stranke prejetih prašičev ter zanje prejel kupnino. S takim postopanjem je toženec kršil 8. člen Pogodbe o reji prašičev in je tako že na podlagi navedene kršitve pogodbe dolžan tožeči stranki kot lastnici prašičev povrniti prejeto kupnino (tržno vrednost) za samovoljno odtujene prašiče.
poseben sklep o stroških kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
V primeru, ko je sodišče o tem, kdo plača stroške postopka odločilo s pravnomočno sodbo, s posebnim sklepom odloča le v primerih, ko je bila obdolžencu po prvem odstavku 95. člena ZKP naložena povrnitev stroškov kazenskega postopka in sicer, če ob izreku sodbe o višini stroškov ni bilo podatkov.
V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP pa sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/1-1, 374/1-1(2), 374/8.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - terjatev - pogojna terjatev - določljivost terjatev
O razdelitvi premoženja upnikom se odloči v sklepu o končni razdelitvi. Premoženje, ki se prenaša iz pravne sfere dolžnika v pravno sfero upnika, mora biti označeno tako, da je jasno individualizirano. Če gre za terjatev, zadošča, da je terjatev določena ali vsaj določljiva. Ta kriterij je izpolnjen, če je določeno vsaj pravno razmerje, iz katerega izhaja terjatev, in je določen dolžnikov dolžnik.
Ker o prenosu premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, sodišče odloči v sklepu o končni razdelitvi, ima tak sklep hkrati naravo razdelitve te razdelitvene mase oziroma poplačila upnika.
URS člen 30. OZ-UPB1 člen 179. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1. ZPP člen 153, 253.
neutemeljeno odvzeta prostost - odmera enotne odškodnine za vse oblike negmotne škode - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
V skladu s sodno prakso duševne in telesne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode in zajemajo vse potrebne nepremoženjske škode, ki je oškodovancu nastala. Zanjo se prisodi enotna odškodnina, pri odmeri katere se upoštevajo vse okoliščine primera kot npr. ugled, ki ga oškodovanec prej uživa v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin.
trditveno in dokazno breme stranke - negativna dejstva - plačilo kupnine
V obravnavanem primeru je tožnica zatrjevala neplačilo računa s strani toženca, torej negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati. Na tožencu pa je bilo, da dokaže plačilo spornih računov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00017589
OZ-UPB1 člen 149, 150, 153, 153/3, 965. ZPP-UPB3 člen 8, 14, 224.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - vmesna sodba - prosta dokazna presoja - dokazna vrednost dokazov - dokazna vrednost javne listine - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Policijska uprava je svojo poročilo z dne 3. 12. 2010 z navedbami, da je tožnika stisnilo, ko je samovoljno skočil med nakladano vozilo in tovorno vozilo, zapisala brez neposrednih ugotovitev o tem vprašanju, pač pa na podatkih, ki jih je dobila pri zavarovancu. Poročilo policijske postaje ne predstavlja uradne listine iz 224. člena ZPP, na kar namiguje pritožba, ko navaja, da bi ga prvo sodišče moralo upoštevati takšnega kot je. Oceno njene dokazne vrednosti o poteku dogodka je sodišče prve stopnje lahko in moralo sprejeti v skladu z 8. členom ZPP, kar ni predstavljalo njegove prekoračitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSM00016476
URS člen 22, 28, 29. KZ člen 25, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 16, 17, 248, 257, 258, 329, 344, 344/1, 351, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 372/1-4, 373, 392, 392/5. ZGD člen 258.
absolutno zastaranje - trajajoče kaznivo dejanje - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - namen oškodovanja - subjektivni znaki kaznivega dejanja - premoženjska korist - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sostorilstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - pojem protispisnosti - nasprotje med razlogi o izpovedbah prič in zapisniki o njihovem zaslišanju - materialna resnica - znova začeta glavna obravnava - enako varstvo pravic v postopku - pravica do obrambe v postopku - pravica do poštenega postopka - vesten in pošten gospodarstvenik - kršitev kazenskega zakona - pravni standard dolžne skrbnosti - izraba položaja
Za inkriminacijo ravnanja po 244. člena KZ je potrebno v primeru, ko škoda gospodarski družbi ni nastala (ravnanje je bilo v korist družbi in drugi osebi), ugotoviti ali je poslovodstvo ob takšnem ravnanju zanemarilo temeljno dolžnost, ta pa je pridobivanje (M. imalnega) dobička za družbenike. Če poslovodstvo ustvari korist (dobiček) za družbenike in korist še zase ali druge, je poslovodstvo mogoče obsoditi za kaznivo dejanje zlorabe položaja le ob dokazanosti, da se je namerno (naklepno) odreklo delu dobička oziroma da je prišlo do prelivanja premoženja iz premoženjske sfere gospodarske družbe v premoženjsko sfero drugih oseb.
Izhajajoč iz opisanega ravnanja obtožencev, usmerjenega k pridobitvi bilančnega dobička kot končnim ciljem, pa glede na to, da so si družbeniki družbe U. d.o.o. (med njimi obtoženca) dobiček delili šele po petih letih poslovanja (leta 2004 in 2006), in kar je še posebej pomembno, izven inkriminiranega obdobja (čas od 1. 12. 1998 do konca leta 2001), ter dodatno, da so bila njihova ravnanja po tem obravnavanem obdobju v korist matični družbi, obtožencema zakonsko zahtevan namen pridobitve premoženjske koristi družbi U. d.o.o. tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni dokazan.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/4, 111/5, 190, 198.
neupravičena pridobitev - uporabnina za nepremičnino - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba brez pravne podlage - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razveza prodajne pogodbe - učinki razvezane pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - narava pogodbe - povračilo koristi
Učinki razvezane pogodbe so po stališču sodne prakse odvisni od narave pogodbe. Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe, kadar so s pogodbo dogovorjene trenutne obveznosti oziroma obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se poskuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - ponovno vročanje - plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - sodna taksa za revizijo - vročanje plačilnega naloga
(Pomotno) ponovno vročanje iste sodne odločbe ne more ustvariti nove taksne obveznosti. Ponovno vročanje tudi ne povzroči, da bi bili o isti stvari izdani dve odločbi, odločba je ena, ista, četudi (napačno) še enkrat vročena. To, da je na podlagi plačilnega naloga pritožnica po njegovi vročitvi plačala takso, ni razlog za njegovo razveljavitev. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00016947
ZPP člen 249. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-1.
očetovstvo ugotovljeno s pomočjo DNK analize - nagrada in stroški sodnega izvedenca - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Stroški za opravljeno DNK preiskavo bodo izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj je bila tožniku na podlagi odločbe odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca sodne medicine v pravdnem postopku zaradi ugotovitve očetovstva.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZSVarPre člen 27. ZFPPIPP člen 386.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - minimalni mesečni dohodek - premoženje prosilca ali njegove družine - materialni položaj - postopek osebnega stečaja - stečajna masa - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Ker je tožnica v postopku osebnega stečaja in z nepremičnino, ki sodi v stečajno maso, dejansko ne more razpolagati, tega pri odločanju o taksni oprostitvi in pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njenih družinskih članov ni mogoče upoštevati.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - grajeno javno dobro - javne površine - izvedensko mnenje
Tudi asfaltirana površina, ki sega do košarkaškega igrišč in predstavlja parkirišče in površina ob severni fasadi (delno), sta pripadajoči zemljišči k stavbi, in sta v naravi povezani z objektom ter neposredno namenjeni za redno rabo stavbe. Navedeno zemljišče, kot izhaja iz izvedeniškega mnenja nima statusa grajenega javnega dobra. Ker ne gre za javno dobro, tudi ne more biti dostopno vsakomur pod enakimi pogoji.
odločitev o stroških postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - popravni sklep o stroških postopka
Pritožbeno sodišče je v sodbi z dne 27. 6. 2018 odločilo o vseh stroških postopka, zato tožnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen, je pa izrek sodbe pomotoma oblikovalo tako, da je prvostopenjske in pritožbene stroške, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, zajelo v točki II. izreka. Gre za pomanjkljivost v obliki sodbe, saj iz tako oblikovanega izreka ne izhaja jasno, da je stroškovni del prvostopenjske sodbe spremenjen.
ZST-1 člen 11, 12a. ZSVarPre člen 11, 11/2, 27. ZUPJS člen 18, 18/1-6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - zmotna uporaba materialnega prava - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - pravica do denarne socialne pomoči - uporaba predpisov - kmetijska in gozdna zemljišča - ugotavljanje premoženja prosilca - premoženje, ki se ne upošteva
Kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki dajejo dohodek, ki se upošteva pri izračunu materialnega položaja, ob povedanem sodišče ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju mmaterialnega položaja prosilca.
URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1.
pravica do popravka - pravica do svobode izražanja - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Izpostavljeni del popravka ni zgolj obroben del predlaganega popravka, kot skuša prikazati pritožnica, temveč odpira dve, s prispevkom povsem nepovezani temi, ki ne predstavljata odziva na pomanjkljivo, popačeno ali napačno informacijo, temveč ju je tožeča stranka (iz razloga, ki so lahko znani samo njej) skušala "odpreti" v okviru uveljavljanja svoje ustavne pravice. Ker to ni namen ne ustavne pravice iz 40. člena URS niti ureditve po ZMed, je tožena stranka upravičeno odklonila njegovo objavo. Ustavno neskladno razlago bi predstavljalo ravno ravnanje, ki ga v ponuja pritožnica - siljenje medija v objavo popravka, ki v določenem delu odpira teme, ki niso bile predmet prispevka.