odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - utemeljen sum - odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Ključno za presojo v predmetni prekrškovni zadevi namreč je, ali je za odreditev strokovnega pregleda obdolžencu obstajal sum, da je obdolženec kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Poslujoči policist je to ugotovil ne le na podlagi rezultata hitrega testa v slini, temveč tudi na podlagi rezultatov preliminarnega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima obdolženec pordele oči, da je pri njem prisoten horizontalni drget oči ter horizontalni in vertikalni drget oči v končnih položajih in nemirnost pri usmerjenosti oči k izbranim točkam, obstajala pa ni niti reakcija zenic na osvetlitev. Že navedene okoliščine so povsem zadostovale za obstoj utemeljenega suma, da obdolženec kot udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 254/2018 z dne 19. 3. 2018 tudi začasno odvzelo njegovo veljavno vozniško dovoljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00017589
OZ-UPB1 člen 149, 150, 153, 153/3, 965. ZPP-UPB3 člen 8, 14, 224.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - vmesna sodba - prosta dokazna presoja - dokazna vrednost dokazov - dokazna vrednost javne listine - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Policijska uprava je svojo poročilo z dne 3. 12. 2010 z navedbami, da je tožnika stisnilo, ko je samovoljno skočil med nakladano vozilo in tovorno vozilo, zapisala brez neposrednih ugotovitev o tem vprašanju, pač pa na podatkih, ki jih je dobila pri zavarovancu. Poročilo policijske postaje ne predstavlja uradne listine iz 224. člena ZPP, na kar namiguje pritožba, ko navaja, da bi ga prvo sodišče moralo upoštevati takšnega kot je. Oceno njene dokazne vrednosti o poteku dogodka je sodišče prve stopnje lahko in moralo sprejeti v skladu z 8. členom ZPP, kar ni predstavljalo njegove prekoračitve.
pravica uporabe na stavbišču - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje družbene lastnine - pravica uporabe za gradnjo
Pravica uporabe na parceli št. 17/2 k.o. Pr. II je bila s pogodbo sicer dodeljena očetu prvega tožnika, promet s to pravico pa je bil načeloma prepovedan oziroma je bil kasneje - z uveljavitvijo Zakona o stavbnih zemljiščih v letu 1984 - dovoljen zgolj v omejenem obsegu (prenos na zakonca in možnost dedovanja zakonitih dedičev), vendar sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo vseh posebnosti tedanje pravne ureditve ter okoliščin konkretnega primera. Že iz pisne vloge I.D. iz avgusta 1971 namreč izhaja, da je Skupščino občine Pr. zaprosil za dodelitev dodatnega zemljišča (bodisi njemu, bodisi njegovemu sinu - prvemu tožniku), ter pri tem kot poglavitni razlog navedel okoliščino, da si želi sin na tem zemljišču urediti lastno družinsko stanovanje.
V tem kontekstu je treba presojati tožbene trditve, da je I.D. deloval v "sinovem imenu" oziroma je pridobil pravico uporabe za račun tožnikov (prvega tožnika). Ob tem gre tudi upoštevati, da je imela tedanja Skupščina občine Pr. takó pristojnost razpolaganja z nezazidanimi stavbnimi zemljišči (oddaja v uporabo za gradnjo), kot tudi pristojnost odločanja v upravnih postopkih za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Ta dovoljenja sicer ne vsebujejo neposrednega soglasja glede pravice uporabe sporne nepremičnine, temveč opredeljujejo zgolj skladnost gradnje s prostorsko ureditvijo in gradbenimi normativi. Ne glede na to pa sta morala investitorja (tožnika) v upravnem postopku izkazati tudi možnost razpolaganja oziroma pravico uporabe zemljišča, na katerem sta nameravala graditi. S predložitvijo pogodbe o dodelitvi pravice uporabe na parceli št. 17/2 k.o. P. II ter pisnim soglasjem I.D. za gradnjo na tej parceli ter na (delu) parcele št. 66/3 k.o. P. II - sta tem zahtevam (očitno) zadostila, saj jima je Skupščina občine Pr. zatem izdala lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
V skladu s tedanjim sistemom družbene lastnine je bilo torej omenjeno zemljišče dejansko namenjeno gradnji tožnikov, ki sta z dovoljenjem upravljavca (Skupščine občine Pr.) ter ob soglasju I.D. zgradila na njem stanovanjsko zgradbo, v kateri že vrsto let prebivata. Po mnenju pritožbenega sodišča sta tožnika postala lastnika te stavbe ter s tem pridobila pravico uporabe na zemljišču pod njo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
Posledica prirasti je bila ugasnitev stvarnih pravic na vgrajenih stvareh, kar vključuje tudi neposestna stvarnopravna zavarovanja, in razširitev lastninske pravice lastnika nepremičnine ter zastavne pravice hipotekarnega upnika na predmete lizinga.
Ob dejstvu, da je celo prišlo do prirasti, namen strank pa je bil vgradnja predmetov v bioplinarno, imajo konkretne pogodbe o finančnem lizingu v delu, ki je pomemben za odločitev v tem gospodarskem sporu, torej predvsem značilnosti prodaje na obroke. To hkrati pomeni, da pogodbe ob začetku stečajnega postopka niso imele narave vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014583
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zdravljenje - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se pridržana oseba zaradi ugotovljene duševne motnje (katere) življenjsko ogroža (kako). Ni pa ugotovilo kaj konkretno se bo zgodilo, če se pridržana oseba ne bo zdravila. Niso ugotovljena konkretna dejstva, ki podpirajo pravni sklep prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da zaradi odklanjanja jemanja zdravil pridržane osebe obstaja nevarnost, da se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Vendar iz sklepa ne izhaja, kako konkretno naj bi se izkazovalo ogrožanje. Sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja življenja ali zdravja pridržane osebe. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Glede na obrazloženo predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti iz razloga, da zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker se uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti v primeru, če ima oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame nepremičnine, zaznamuje v zemljiški knjigi.
trditveno in dokazno breme stranke - negativna dejstva - plačilo kupnine
V obravnavanem primeru je tožnica zatrjevala neplačilo računa s strani toženca, torej negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati. Na tožencu pa je bilo, da dokaže plačilo spornih računov.
OZ-UPB1 člen 168, 168/3, 174, 299, 352, 352/1. ZDoh-2 člen 15, 27, 27-5, 127. ZOZP člen 20.a.
odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek samostojnega podjetnika - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Utemeljeno pa toženka v pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje pri določitvi izplačila odškodnine ni upoštevalo, da je odškodnina za izgubljeni dohodek obdavčljiva (5. točka 27. člena ZDoh-2) oziroma, da se od nje plača dohodnina. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova v skladu s 15. členom ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Pri tem mora obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov izvršiti že izplačevalec obdavčljivega dohodka (127. člen ZDoh-2), v danem primeru toženka. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljen dohodek v neto znesku.
Ker je (delni) umik predloga za izvršbo procesno dejanje s takojšnjim neposrednim pravnim učinkom, je lahko le nepreklicen. Čim je upnikova izjava o (delnem) umiku prispela na sodišče, je ne more več preprečiti. Odločitev (o delni) ustavitvi izvršilnega postopka je le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.
URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1.
pravica do popravka - pravica do svobode izražanja - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Izpostavljeni del popravka ni zgolj obroben del predlaganega popravka, kot skuša prikazati pritožnica, temveč odpira dve, s prispevkom povsem nepovezani temi, ki ne predstavljata odziva na pomanjkljivo, popačeno ali napačno informacijo, temveč ju je tožeča stranka (iz razloga, ki so lahko znani samo njej) skušala "odpreti" v okviru uveljavljanja svoje ustavne pravice. Ker to ni namen ne ustavne pravice iz 40. člena URS niti ureditve po ZMed, je tožena stranka upravičeno odklonila njegovo objavo. Ustavno neskladno razlago bi predstavljalo ravno ravnanje, ki ga v ponuja pritožnica - siljenje medija v objavo popravka, ki v določenem delu odpira teme, ki niso bile predmet prispevka.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - ponovno vročanje - plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - sodna taksa za revizijo - vročanje plačilnega naloga
(Pomotno) ponovno vročanje iste sodne odločbe ne more ustvariti nove taksne obveznosti. Ponovno vročanje tudi ne povzroči, da bi bili o isti stvari izdani dve odločbi, odločba je ena, ista, četudi (napačno) še enkrat vročena. To, da je na podlagi plačilnega naloga pritožnica po njegovi vročitvi plačala takso, ni razlog za njegovo razveljavitev. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00016947
ZPP člen 249. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-1.
očetovstvo ugotovljeno s pomočjo DNK analize - nagrada in stroški sodnega izvedenca - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Stroški za opravljeno DNK preiskavo bodo izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj je bila tožniku na podlagi odločbe odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca sodne medicine v pravdnem postopku zaradi ugotovitve očetovstva.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/4, 111/5, 190, 198.
neupravičena pridobitev - uporabnina za nepremičnino - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba brez pravne podlage - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - razveza prodajne pogodbe - učinki razvezane pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - narava pogodbe - povračilo koristi
Učinki razvezane pogodbe so po stališču sodne prakse odvisni od narave pogodbe. Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe, kadar so s pogodbo dogovorjene trenutne obveznosti oziroma obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se poskuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej.
ZST-1 člen 11, 12a. ZSVarPre člen 11, 11/2, 27. ZUPJS člen 18, 18/1-6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - zmotna uporaba materialnega prava - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - pravica do denarne socialne pomoči - uporaba predpisov - kmetijska in gozdna zemljišča - ugotavljanje premoženja prosilca - premoženje, ki se ne upošteva
Kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki dajejo dohodek, ki se upošteva pri izračunu materialnega položaja, ob povedanem sodišče ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju mmaterialnega položaja prosilca.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZSVarPre člen 27. ZFPPIPP člen 386.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - minimalni mesečni dohodek - premoženje prosilca ali njegove družine - materialni položaj - postopek osebnega stečaja - stečajna masa - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Ker je tožnica v postopku osebnega stečaja in z nepremičnino, ki sodi v stečajno maso, dejansko ne more razpolagati, tega pri odločanju o taksni oprostitvi in pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njenih družinskih članov ni mogoče upoštevati.
odločitev o stroških postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - popravni sklep o stroških postopka
Pritožbeno sodišče je v sodbi z dne 27. 6. 2018 odločilo o vseh stroških postopka, zato tožnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen, je pa izrek sodbe pomotoma oblikovalo tako, da je prvostopenjske in pritožbene stroške, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, zajelo v točki II. izreka. Gre za pomanjkljivost v obliki sodbe, saj iz tako oblikovanega izreka ne izhaja jasno, da je stroškovni del prvostopenjske sodbe spremenjen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - grajeno javno dobro - javne površine - izvedensko mnenje
Tudi asfaltirana površina, ki sega do košarkaškega igrišč in predstavlja parkirišče in površina ob severni fasadi (delno), sta pripadajoči zemljišči k stavbi, in sta v naravi povezani z objektom ter neposredno namenjeni za redno rabo stavbe. Navedeno zemljišče, kot izhaja iz izvedeniškega mnenja nima statusa grajenega javnega dobra. Ker ne gre za javno dobro, tudi ne more biti dostopno vsakomur pod enakimi pogoji.