zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine
Pri odškodnini za strah je v premajhni meri prišla do izraza okoliščina, da je tožnika napadlo več moških, ki so bili oboroženi s palicami za bejzbol, s katerimi so tožnika pretepali dalj časa (tudi po glavi). Tožnik je bil napaden na brutalen način, ki je objektivno in subjektivno povzročil intenziven strah ob dogodku, ki je trajal dalj časa. Strah je trpel tudi po prenehanju napada, ko je pred lokalom čakal na reševalce in policijo, saj se je bal, da bi se napad ponovil. Zaradi brutalnosti napada je tožnika še danes strah obiskovati nočne klube in lokale ter se jim v popolnosti izogiba. Navedena okoliščina utemeljuje prisojo odškodnine iz tega naslova v znesku 2.000 EUR.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017139
ZDR-1 člen 156.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - javnopravno razmerje
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v istovrstnem sporu, da sodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem znesku iz delovnega razmerja obračunati in plačati davke in prispevke, ker gre v tem obsegu za javnopravno razmerje med delodajalcem in davčnim organom, je tak zahtevek potrebno zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016047
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZKP člen 539, 539/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - predhodni predlog državnemu pravobranilstvu - procesna predpostavka za uveljavitev sodnega varstva - predhodni postopek kot procesna predpostavka - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe - zastopanje države - Državno pravobranilstvo - namen postopka - namenska (teleološka) razlaga - Državno odvetništvo
Treba je izhajati iz namena 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, ki je v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega zastopnika (pa tudi sodišč) išče rešitev spornih razmerji že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu je bilo v konkretnem primeru z interakcijo, ki je pred uvedbo pravdnega postopka potekala, zadoščeno.
ZPP člen 155, 155/2, 328, 328/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2.
odločitev o stroških postopka - popravni sklep - predlog za izdajo popravnega sklepa - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - upoštevanje davka na dodano vrednost - neobračunan DDV - priglasitev stroškov postopka - odvetniška storitev - davčni zavezanec - administrativna napaka - vsebinska sprememba - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Sodišče pravilno ni sledilo predlogu za izdajo popravnega sklepa na način, da bi se pri odmeri višine povračila stroškov obračunal še 22 % davek na dodano vrednost (DDV). Takšno odločanje bi pomenilo vsebinsko spremembo odločitve o stroških postopka, ki s popravnim sklepom ni dovoljena.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma - vrednotenje izvedenskega dela - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - strokovna institucija kot izvedenec - zavezanec za plačilo ddv
Pritožbena zatrjevanja, da toženec z dejstvom, da je strokovna institucija zavezanka za plačilo DDV, ni bil seznanjen, ne more imeti želene teže. Pri svojih odločitvah mora sodišče upoštevati tudi davčno zakonodajo. Pričakovanja toženca glede višine zneska ne morejo biti pravno upoštevna.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zatajitev - predlog oškodovanca za pregon
V opisu je navedeno, da je obdolženec vozilo predal, kar pa ne pomeni, da je za to ravnanje prejel kakršnokoli plačilo oziroma si pridobil protipravno premoženjsko korist, kot jo na primer pridobi s prodajo. Okoliščina, da je bilo vozilo vredno okoli 8.000,00 EUR, pa prav tako ni očitana v smislu, da si je obdolženec v tem znesku pridobil protipravno premoženjsko korist. Iz opisa tudi ne izhaja, da so mu neznanci v Srbiji za vozilo izročili 8.000,00 EUR. Pri kaznivem dejanju goljufije se premoženje oškodovanca zmanjša, na drugi strani pa si storilec pridobi premoženjsko korist v isti višini, kot je nastala škoda. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja, da iz opisanega dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Iz opisa bi sicer lahko izhajali znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za katero pa je po šestem odstavku 208. člena potreben predlog oškodovanca za pregon, katerega pa v obravnavanem primeru ni.
odškodninska odgovornost države - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka - škoda - pojem škode - premoženjska škoda - povzročitev škode - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravna škoda - odmera stroškov postopka - preizkus stroškovne odločitve - pravnomočnost odločitve o stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da 350 EUR, kolikor je tožnik zahteval premoženjske škode, ni njemu protipravno povzročena škoda (le ta bi bila lahko po 26. členu Ustave RS in 133. členu OZ podlaga odškodninski obveznosti toženke), pač pa znesek stroškov, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v postopku P 1580/2011 z dne 9. 5. 2012.
ZGD-1 člen 329, 329/1, 355. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 15, 15/1, 15/1-8, 27, 27/1, 27/1-1.
spremembe statuta - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - odobreni kapital - izdaja novih delnic - dokapitalizacija - sklep nadzornega sveta
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nadzorni svet podal soglasje k spremembi Statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala po zaključenem prvem krogu vpisovanja novih delnic, v skladu z določbo prvega odstavka 329. člena ZGD-1, ki velja tudi v primeru spremembe statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala.
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katere je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da mora obdarjenec darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen.
Darovalec lahko s kondikcijskim zahtevkom zahteva zgolj vrnitev tiste koristi, ki jo toženec še ima.
Kondikcijski zahtevek je utemeljen zgolj v primeru, če vrnitev stvari ni mogoča.
Pritožbeni očitek, da dejanje toženca ne predstavlja hude nehvaležnosti, ker je na škodo prvega tožnika zagrešil zgolj lažje kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne pa hujšega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj za preklic darilne pogodbe iz razloga hude nehvaležnosti zadošča že okoliščina, da dejanje povzroči tako poškodbo na telesu, da se sme zoper poškodovalca postopati po kazenskem zakonu uradoma ali na poškodovančevo zahtevo, do česar pa je v obravnavani zadevi tudi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017483
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5, 495. ZGD-1 člen 257, 284.
sejnina - nadzorni svet - sklepčnost nadzornega sveta - spor majhne vrednosti - škoda - odškodninska odgovornost - odškodnina - pobotni ugovor - dokazna ocena - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.
kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
Dejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja, obdolženca ne razbremenjujeta krivde za očitano mu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Obdolženčeva družba oziroma obdolženi kot njen direktor je bil zmožen poravnati obveznosti plačila prispevkov do delavcev, vendar je denarna sredstva porabil za tekoče poslovanje družbe in za nakazila svoji drugi družbi, kar je nedopustno.
Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - določanje preživnine za otroka - preživninska obveznost staršev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški preživljanja - stiki med očetom in otrokom - vrednotenje deležev - matematična operacija - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Mati res razpolaga z višjimi dohodki (1.699,60 EUR, oče 1.096,83 EUR), kar pa še ne upravičuje razmerja, ki ga je določilo prvo sodišče. Slednje pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta deklici zaupani v varstvo in vzgojo materi, ki tako prevzema večji del starševske skrbi, in je v vzgojo otrok bolj vpeta.
Metoda, ki se jo je poslužilo prvo sodišče, je pretirano matematična. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se višina mesečnih potreb določi z uravnoteženjem pravnorelevantnih dejavnikov: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Uporabiti je treba vrednostni in ne matematični pristop.
OZ člen 190, 190/3, 193, 336, 336/1, 345. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - vrnitev prejete odškodnine - obseg vrnitve - vložitev revizije - nepoštenost pridobitelja - pošteni prejemnik odškodnine - plačilo zakonskih zamudnih obresti - umik tožbe - sprememba tožbe - privolitev stranke v spremembo tožbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - izračun terjatve - ugovor pravilnosti izračuna vtoževane terjatve - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh pravdnih strank - vsaka stranka krije svoje stroške
Pošten je (lahko) zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna prejemnikova zavest o taki možnosti. Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma prejemniku naloži breme, da prejetega zneska še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi. Ker toženec ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je že pred prejemom odškodnine vedel, da bo tožeča stranka vložila revizijo, in se ji je v primeru spremembe sodbe neutemeljeno prejet znesek izrecno zavezal povrniti, se šteje za nepoštenega pridobitelja.
neposlovna odškodninska odgovornost - hoja po stopnicah - protipravnost ravnanja - opustitveno ravnanje - vzročna zveza
V primeru očitka opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je toženka opustila dolžno skrbnost, ki jo bodisi nalagajo posebni predpisi bodisi izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode glede na okoliščine primera.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - prepovedana imisija - sosedsko pravo - lega nepremičnine
Ker gre po mnenju pritožbenega sodišča za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP podana pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ležita nepremičnini.
nesklepčnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Pavšalen napotek sodišča ne ustreza pojmu ustreznega materialnega procesnega vodstva glede na vsebino 285. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je šele v izpodbijani sodbi pojasnilo, da je nesklepčnost v tem, da tožnik ne poda identitete zemljišč oziroma parcel, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da so s prodajnimi pogodbami zajete tiste nepremičnine, ki so navedene v sodbi Višjega sodišča in da so bile prav te nepremičnine vrnjene tožniku in tudi predmet posameznih prodajnih pogodb. Tožnik torej po stališču sodišča prve stopnje ni podal ustreznih trditev o tem, katere nepremičnine so bile prodane, v kakšnih deležih ter za koliko. Ker materialno procesno vodstvo sodišča prve stopnje ni bilo ustrezno, je sodišče prve stopnje storilo kršitev določbe 285. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je hkrati odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega tožniku ni bila dana možnost, da se o njem izjavi in tožnik utemeljeno uveljavlja tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj sodišče druge stopnje kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP).