V pravdnem postopku je bilo ugotovljeno, da imata (obe) pravdni stranki vsaka svoje stroške s počitnikovanjem otroka, zato se ta strošek ne upošteva pri ugotavljanju oziroma določanju mesečnih preživninskih potreb otroka.
OZ člen 190, 190/3, 193, 336, 336/1, 345. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - vrnitev prejete odškodnine - obseg vrnitve - vložitev revizije - nepoštenost pridobitelja - pošteni prejemnik odškodnine - plačilo zakonskih zamudnih obresti - umik tožbe - sprememba tožbe - privolitev stranke v spremembo tožbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - izračun terjatve - ugovor pravilnosti izračuna vtoževane terjatve - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh pravdnih strank - vsaka stranka krije svoje stroške
Pošten je (lahko) zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna prejemnikova zavest o taki možnosti. Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma prejemniku naloži breme, da prejetega zneska še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi. Ker toženec ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je že pred prejemom odškodnine vedel, da bo tožeča stranka vložila revizijo, in se ji je v primeru spremembe sodbe neutemeljeno prejet znesek izrecno zavezal povrniti, se šteje za nepoštenega pridobitelja.
nesklepčnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Pavšalen napotek sodišča ne ustreza pojmu ustreznega materialnega procesnega vodstva glede na vsebino 285. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je šele v izpodbijani sodbi pojasnilo, da je nesklepčnost v tem, da tožnik ne poda identitete zemljišč oziroma parcel, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da so s prodajnimi pogodbami zajete tiste nepremičnine, ki so navedene v sodbi Višjega sodišča in da so bile prav te nepremičnine vrnjene tožniku in tudi predmet posameznih prodajnih pogodb. Tožnik torej po stališču sodišča prve stopnje ni podal ustreznih trditev o tem, katere nepremičnine so bile prodane, v kakšnih deležih ter za koliko. Ker materialno procesno vodstvo sodišča prve stopnje ni bilo ustrezno, je sodišče prve stopnje storilo kršitev določbe 285. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je hkrati odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega tožniku ni bila dana možnost, da se o njem izjavi in tožnik utemeljeno uveljavlja tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj sodišče druge stopnje kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015247
OZ člen 41, 41/1, 86. ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/1, 244/3. SPZ člen 10, 41. ZD člen 132. ZPP člen 2, 181, 181/3.
ničnost pogodbe - sposobnost za razsojanje - poslovna sposobnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - izbrisna tožba - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - dobroverni pridobitelj - zaupanje v zemljiško knjigo - dokaz z izvedencem - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek
Ker dediči vstopijo v zapustnikov pravni položaj, jih ni mogoče šteti za "nadaljnje" pridobitelje v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki bi jih varovalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo. So v položaju prvega pridobitelja iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00014949
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1.
nedovoljena pritožbena novota - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedna odpravljenost - prodajna pogodba - neupravičena obogatitev
Sodnica na naroku za glavno obravnavo res ni pojasnila, zakaj je kot nepotreben zavrnila dokazni predlog po zaslišanju, a je v zvezi s tem razloge podala v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Zakaj naj bi omenjena opustitev vplivala na pravilnost ali zakonitost izpodbijane sodbe, pritožba ne pojasni.
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 88, 1061, 1061/2. ZOR člen 1065.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Upnik mora tudi v primeru tako imenovane regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje, izkazati, da mu bo zoper dolžnika nastala nedenarna terjatev, zavarovanju katere je namenjen inštitut začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Tudi po stališču pravne teorije za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča le verjetnost obstoja pravnega razmerja take vrste, ki bi ga bilo treba začasno regulirati, saj se z začasno odredbo ne regulira pravnih razmerij, temveč zgolj iz njih izvirajoče nedenarne terjatve.
Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izrecno navedla, da ima kakšen nedenarni zahtevek nasproti toženi stranki, vendar je na podlagi zatrjevanih ničnih poslov po materialnem pravu mogoče sklepati, da ima zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov.
Tožeča stranka je tudi trdila, da se je prvotoženka za račun obeh pogodbenih strank zavezala, da bo o gibanju obrestnih mer in tečaja EUR/CHF dnevno obveščala tožečo stranko in jo tako seznanjala z razmerami na deviznem in denarnem trgu ter bo spremljala gibanje tečaja in obrestnih mer in tožečo stranko obveščala o potencialnih instrumentih za zaščito pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Te trditve v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo tudi po stališču pritožbenega sodišča ne potrjujejo verjetnost, da kreditna pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj ni mogoče sklepati, da bi tožena stranka z navedeno zavezo v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo kršila tožeči stranki pravico do informiranja. Lahko bi jo kršila, če svojih obveznosti iz dogovora ni izpolnjevala, neizpolnjevanje obveznosti pa odkazuje na odškodninsko odgovornost, ne pa na ničnost pogodbe.
vstopna pravica - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih med dediči in tretjim - dopustnost pritožbe
Dedič M.F. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Menil je, da pritožba Š.M. ni dovoljena, ker pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine.
Sodišče druge stopnje je pritožbo dopustilo in jo vsebinsko obravnavalo. Pritožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala vstopno pravico po svoji materi, zunajzakonski partnerici zapustnika, torej dedno pravico. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni sledilo, pač pa je za dediča razglasilo samo zapustnikovega sina. Pritožnica ima pravico, da pravilnost takšnega sklepa o dedovanju preizkusi pritožbeno sodišče.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšana življenjske aktivnosti pa je po mnenju pritožbenega sodišča v višini 80.000,00 EUR odmerjena previsoko. Glede zmanjšanja življenjske aktivnosti je VS RS v svoji odločbi II Ips 269/2009 glede primerljivih posledic, ki jih je utrpel 17 letni fant odločilo, da je primerna odškodnina 75.000,00 EUR. Glede na starost tožnice in dejstvo, da je bila ob poškodbi že invalidsko upokojena je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 80.000,00 EUR previsoka, zato jo je pritožbeno sodišče znižalo na 65.000,00 EUR.
odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - razveljavitev in nadomestitev prvotne odločbe - vsebinska presoja
Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi takrat, ko sodišče prve stopnje povsem zgreši bistvo zadeve, bi v skrajnem primeru povsem izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS), hkrati pa bi tudi pomembno vplivalo na motiviranosti sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - obstoj utemeljenega razloga
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta, pri čemer gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. V okviru spora za presojo zakonitosti odpovedi pa mora sodišče preveriti, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne.
Pri toženi stranki v praksi ni prišlo do predvidene spremembe v organizaciji dela v nabavi, tj. da bodo delo v nabavi opravljali štirje delavci, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je odpovedni razlog le navidezen, ker sprememba odločitve tožene stranke, da bodo delo namesto štirih opravljali trije delavci, ne pomeni nove organizacije, ampak predstavlja ustaljen način dela, kot se je pri toženi stranki izvajal že dlje časa. Ker tožena stranka ni dokazala prenehanja potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi in s tem obstoja utemeljenega odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
spor majhne vrednosti - stvarna pristojnost - verodostojna listina - izrecna zahteva za izvedbo naroka - neizvedba naroka - razveljavitev sklepa o izvršbi - povrnitev pravdnih stroškov - solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta prvi in drugi toženec nerazdelno odgovorna glede glavne stvari, kar pomeni, da sta nerazdelno odgovorna tudi za stroške, prisojene tožeči stranki.
Če sodišče najde pravno podlago, po kateri je tožbeni zahtevek utemeljen, njegova zavrnitev ni možna zgolj iz razloga, ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi listine, ki ni verodostojna listina.
podaljšanje pripora po izreku sodbe - begosumnost - skrb za otroka
Obtoženčevo družinsko stanje oz. skrb za mladoletnega sina je obstajalo že v času pred storitvijo kaznivega dejanja, zaradi česar ne gre za novo okoliščino, kakor tudi ne dejstvo, da mu 15.9.2018 poteče dovoljenje za bivanje v Nemčiji. Gre torej za okoliščine, ki ne morejo omajati tako ugotovitve o obtoženčevi begosumni nevarnosti kakor neogibnosti podaljšanja pripora zaradi izvedbe kazenskega postopka.
tožba za nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze - neveljavnost zakonske zveze - skupna denarna sredstva zakoncev - trditveno breme stranke
Trditveno breme glede neobstoja ovir za obstoj zunajzakonske skupnosti, ki ima za posledico nastajanje skupnega premoženja partnerjev, je bilo na tožnici. Ne glede na to, da tožnica ni izrecno zatrjevala, da ne obstajajo zakonski zadržki za obstoj zunajzakonske skupnosti, ji je sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 7. člena ZPP smelo postaviti vprašanje o njihovem obstoju. Tožnica je v zaslišanju povedala, da je bila v maju 2005 še v zakonski zvezi z drugo osebo. O tem se je kasneje v postopku tudi imela možnost izreči. Sodišče je zato smelo (in moralo) upoštevati to dejstvo.
Eden od razlogov za neveljavnost zakonske zveze je obstoj zakonske zveze z drugo osebo. Tožnica bi morala podati navedbe, iz katerih bi izhajal zaključek, da je bilo stanovanje pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti in da je bilo (vsaj v nezanemarljivem obsegu) kupljeno z denarnimi sredstvi, ki so predstavljali skupno premoženje partnerjev. Z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vloženo posebno premoženje izgubi naravo posebnega premoženja (in se odrazi le v večjem deležu enega zakonca oziroma partnerja na skupnem premoženju), vendar pa mora biti vložek skupnega premoženja v pridobitev stvari vsaj nezanemarljiv.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Obstoja delovnega razmerja kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - določanje preživnine za otroka - preživninska obveznost staršev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški preživljanja - stiki med očetom in otrokom - vrednotenje deležev - matematična operacija - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Mati res razpolaga z višjimi dohodki (1.699,60 EUR, oče 1.096,83 EUR), kar pa še ne upravičuje razmerja, ki ga je določilo prvo sodišče. Slednje pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta deklici zaupani v varstvo in vzgojo materi, ki tako prevzema večji del starševske skrbi, in je v vzgojo otrok bolj vpeta.
Metoda, ki se jo je poslužilo prvo sodišče, je pretirano matematična. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se višina mesečnih potreb določi z uravnoteženjem pravnorelevantnih dejavnikov: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Uporabiti je treba vrednostni in ne matematični pristop.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1.. ZPP člen 347.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbena obravnava - sodna razveza
ZDR-1 v 1. alineji prvega odstavka 89. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Gre torej za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela in ne za prenehanje potreb po določenem delavcu na željo uporabnika. Tudi če je uporabnik izrecno zahteval, da tožnica s 30. 9. 2014 pri njem preneha opravljati delo, za opravljanje katerega jo je tožena stranka tja napotila, to še ne pomeni, da je ne bi mogla k istemu uporabniku napotiti v obdobju med 14. 1. 2015 in 20. 2. 2015. Tožena stranka bi morala tožnico obravnavati enakopravno z ostalimi delavci, ne pa ji zgolj iz razloga, ker uporabnik pred petimi meseci njenega dela ni potreboval, iz istih razlogov kot prvič, znova odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Tožena stranka je v vlogi z dne 18. 4. 2018 pojasnila, da je bila v izplačilu, izvedenem dne 5. 3. 2018, zajeta tudi sporna izpolnitev. Tožnik je še istega dne tožbo umaknil, kar pa je ne nazadnje tudi zgolj en mesec in pol po izpolnitvi, kar vse pomeni ''takoj'' po prvem odstavku 158. člena ZPP.
Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - neravna tla običajne pohodne površine - prepoved povzročanja škode
Sodišče druge stopnje meni, da je glede na okoliščine primera pohodna pot, kljub ugotovljeni pomanjkljivosti, ustrezala zahtevi, da jo lahko normalno pazljiv pešec prehodi brez težav.