predlog za sodno ureditev meje - mejni spor - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zapuščinski postopek - pravno nasledstvo - dedič - pravni naslednik zapustnika - aktivna legitimacija dediča - zaščitena kmetija - nujno sosporništvo - udeležba mejašev v postopku
Stališče, da predlagatelj, ki trdi, da je dedič zemljiškoknjižnega lastnika, ne more biti udeleženec postopka za ureditev meje, je napačno oziroma vsaj zaenkrat ni ničesar takšnega, kar bi kazalo na njegovo pravilnost - sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da predlagatelj ne bi sodil v krog dedičev ali da bi se odpovedal dedovanju.
Tudi če na strani umrlega zemljiškoknjižnega lastnika ne nastopajo vsi njegovi dediči, je treba opozoriti, da gre za nepravdni postopek, ki glede udeležbe v postopku ne sme biti tako tog kot pravdni postopek. Ni nujno, da vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki takoj sodelujejo v postopku, sodišče jih lahko pritegne kasneje.
ZGD-1 člen 329, 329/1, 355. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 15, 15/1, 15/1-8, 27, 27/1, 27/1-1.
spremembe statuta - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - odobreni kapital - izdaja novih delnic - dokapitalizacija - sklep nadzornega sveta
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nadzorni svet podal soglasje k spremembi Statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala po zaključenem prvem krogu vpisovanja novih delnic, v skladu z določbo prvega odstavka 329. člena ZGD-1, ki velja tudi v primeru spremembe statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine
Pri odškodnini za strah je v premajhni meri prišla do izraza okoliščina, da je tožnika napadlo več moških, ki so bili oboroženi s palicami za bejzbol, s katerimi so tožnika pretepali dalj časa (tudi po glavi). Tožnik je bil napaden na brutalen način, ki je objektivno in subjektivno povzročil intenziven strah ob dogodku, ki je trajal dalj časa. Strah je trpel tudi po prenehanju napada, ko je pred lokalom čakal na reševalce in policijo, saj se je bal, da bi se napad ponovil. Zaradi brutalnosti napada je tožnika še danes strah obiskovati nočne klube in lokale ter se jim v popolnosti izogiba. Navedena okoliščina utemeljuje prisojo odškodnine iz tega naslova v znesku 2.000 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00016555
OZ člen 193, 198, 347. ZASP člen 30, 81, 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 159, 159/3. ZPP člen 285.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev avtorskega dela - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena pridobitev - pogodba o uporabi avtorskih del - avtorsko nadomestilo - avtorski honorar - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - podlaga za odmero nadomestila - osnova za izračun nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - tarifa SAZAS - pogodba - tek zakonskih zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - zastaranje - občasna terjatev - triletni zastaralni rok - petletni zastaralni rok - davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila - materialno procesno vodstvo
Ob dejstvu, da je med pravdnima strankama v predhodnem obdobju obstajal dogovor, in glede na to, da je tožnik v tem postopku oprl višino svojega zahtevka na (višjo) Tarifo 2007, bi za uspeh v pravdi moral trditi (in dokazati), da so se okoliščine, ki so bile ob sklenitvi pogodbe podlaga za dogovor o nižjem nadomestilu, bistveno spremenile, do te mere, da utemeljujejo plačilo skoraj še enkrat višjega nadomestila, česar pa ni zmogel. Ker tožnik ni navedel prepričljivih razlogov, zakaj v pogodbi sprejeta merila ne odražajo več primernega nadomestila, je treba pri določitvi višine primernega nadomestila (oziroma običajnega nadomestila v smislu 81. člena ZASP) izhajati iz pogodbenega dogovora o odmernem odstotku v višini 3,85 % od toženčevih prihodkov.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017139
ZDR-1 člen 156.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - javnopravno razmerje
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v istovrstnem sporu, da sodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem znesku iz delovnega razmerja obračunati in plačati davke in prispevke, ker gre v tem obsegu za javnopravno razmerje med delodajalcem in davčnim organom, je tak zahtevek potrebno zavrniti.
Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.
telesni napad - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - hud kratkotrajen strah - poškodba glave - sepsa - dokazna ocena - dokazovanje z indici - posredne priče - izpovedba očividca
Okoliščina, da naj bi tožniku o imenu in priimku napadalca povedali prijatelji, ki niso bili na kraju škodnega dogodka, sama za sebe resničnosti njegove izjave ne izključuje. Razen očividcev (neposrednih prič) poznamo tudi posredne priče, torej priče, ki so o nekem dogajanju izvedele od drugih. Tudi sicer je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje in krog katerih skupaj utemeljuje sprejeto odločitev.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - obseg zapuščine - velikost dednega deleža - denarna sredstva na bančnem računu - bančni izpis - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Zapuščinsko sodišče je sledilo predlogu pritožnice in poleg poizvedb po uradni dolžnosti o stanju na bančnih računih pokojnika zahtevalo od banke še izpis prometa na bančnih računih za obdobje petih let pred smrtjo. Banka je tudi sporočila, da drugih oblik računov, depozitov ali hranilnih knjižic pokojnik pri njej ni imel.
Ker je pritožnica na zapuščinski obravnavi kljub temu vztrajala, da v zapuščino sodijo višja oz. druga denarna sredstva, je zaradi spora o dejstvih, od katerih je odvisna velikost njenega dednega deleža, podan razlog za prekinitev postopka in napotitev dedinje na pravdo, da dokaže obstoj teh sredstev in drugačen obseg zapuščine.
delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna motnja - žepnina - procesna sposobnost - razpolaganje z nepremičnino - lastništvo nepremičnine
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulantstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015031
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 214, 214/2, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelitev stroškov - individualni odjem - subsidiarna odgovornost lastnika - najemnik - omejeni pritožbeni razlogi - domneva priznanja nezanikanih dejstev - verodostojna listina kot dokaz
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
S pritožbeno navedbo o protispisnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zanikala, da njen najemnik ni poravnal svojih obveznosti, tožena stranka sodišču prve stopnje (smiselno) očita kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Po mnenju pritožnice namreč namen zanikanja tega dejstva izhaja iz njene prve pripravljalne vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017483
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5, 495. ZGD-1 člen 257, 284.
sejnina - nadzorni svet - sklepčnost nadzornega sveta - spor majhne vrednosti - škoda - odškodninska odgovornost - odškodnina - pobotni ugovor - dokazna ocena - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015434
ZPP člen 410, 410/1, 411.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - otrokova največja korist - izkazanost nepopravljive škode - volja otroka - zaslišanje otroka - neformalni razgovor z otrokom - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - zaupna oseba
V zadnjem obdobju je pri izvrševanju stikov otroka z očetom prihajalo do težav in se ti določen čas celo niso izvajali, zato je bila izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki lahko hitro postane zelo težko popravljiva.
Sodišče je mnenje otroka, ki je očitno sposoben razumeti pomen in posledice odločitve, da pri očetu ne bi spal, pridobilo preko CSD. Lahko bi bila lahko ob razgovoru na CSD z otrokom navzoča tudi oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in tako otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je namreč oseba, ki jo otrok sam spontano izbere in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, pooblaščenec ali sodišče. Otrok pred CSD te želje ni izrazil, prav tako pa tudi pritožnik v pritožbi ne navaja, da bi si otrok izbral zaupno osebo, za katero bi želel, da bi bila z njim navzoča pri pogovoru na CSD.
Ker je tožnica sama kot izviren znanstveni članek označila tudi članek s tipologijo 1.08, v Pogodbi pa ustrezne konkretizacije oziroma opredelitve pojma „znanstveni članek“ ni bilo, tožnik utemeljeno navaja, da gre za nejasno določilo, ki ga je v skladu s 83. členom OZ treba razlagati v korist toženca.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja sodišča - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje v izvršilnem postopku - izvršitelji - verjetnost obstoja terjatve
Tak razplet postopka zavarovanja, ko je bila začasna odredba razveljavljena in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, ker ni bil izkazan obstoj nedenarne terjatve tožnika, pomeni, da bi tudi v primeru uspešnega rubeža vozila, slednje bilo vrnjeno tožencema, ki bi v nadaljevanju z njim svobodno razpolagala in ga tudi odtujila, kot sta to storila takoj po prejemu sklepa o izdaji začasne odredbe.
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - neravna tla običajne pohodne površine - prepoved povzročanja škode
Sodišče druge stopnje meni, da je glede na okoliščine primera pohodna pot, kljub ugotovljeni pomanjkljivosti, ustrezala zahtevi, da jo lahko normalno pazljiv pešec prehodi brez težav.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZZKat člen 27. ZEN člen 30, 30/2, 136, 136/1. ZNP člen 139. ZBPP člen 9.
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - dobroverni lastniški posestnik - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - odločitev o stroških postopka - odločitev o skupnih stroških - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah, ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov.
OZ člen 198. ZASP člen 81, 156, 157. ZPP člen 105a, 185, 185/2.
avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic - zastaranje civilne kazni - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba glasbenih del - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna praznina - korist od uporabe - podlaga za plačilo nadomestila - kriteriji za določitev nadomestila - trajno pogodbeno razmerje - primerno nadomestilo - (objektivna) sprememba tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru zastaranja avtorskega nadomestila in civilne kazni. Pri obeh je zastaralni rok pet let in ne tri leta, za kar se zavzema tožena stranka.
Najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje je tako, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85% od ustvarjenega prihodka.
Ko enkrat sodišče začne meritorno obravnavati spremenjeno tožbo, plačilo takse ne more več predstavljati procesne predpostavke za dopustitev spremembe tožbe. Sodišče takso le prisilno izterja, če jo stranka v roku ne plača. Takšna kršitev pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala.
ZZZDR člen 129a, 132. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 413.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - otrokove potrebe - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Prvo sodišče je utemeljeno podelilo odločilno težo dejstvu, da so bili na podlagi sodne poravnave stiki med tožnikom in toženko zmanjšani. Tako naj bi v skladu s sodno poravnavo potekali le eno popoldne med tednom in vsak drugi vikend, med počitnicami pa so ostali v enakem obsegu. Vendar pa je med pravdnima strankama oz. zakonitim zastopnikom tožnika in toženko nesporno, da se stiki niti v takem obsegu ne izvršujejo ter da toženka z otrokom sploh nima stikov, razen v trajanju nekaj minut. Omenjene okoliščine nedvomno predstavljajo spremenjene razmere, ki se morajo odraziti tudi v preživninski zavezi toženke. To narekuje novo ugotavljanje višine potreb mladoletnega tožnika ter novo porazdelitev preživninskega bremena, upoštevajoč pridobitne zmožnosti obeh staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015403
OZ člen 347, 360. ZPIZ-2 člen 111, 111/5, 111/6.
izplačilo pokojnine po zapustniku - dedovanje terjatve - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - posebna ureditev - razlaga zakonske določbe - pravna podlaga - uporaba OZ - občasne terjatve
Med pravdnima strankama je spor o pravici do izplačila podedovane terjatve in v tem okviru spor o tem, ali je ta del terjatve zastaran.
Zadržanje zastaranja po 360. členu OZ povzročijo tiste objektivne ali subjektivne ovire, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem.