dokazni standard - primeren dokaz - tehtanje pošiljk - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot dokaz
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Tožena stranka bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino morala to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.
Vročilnica je javna listina, za katero velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz pa je mogoče ovreči, vendar z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči oponent.
Določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) po prepričanju pritožbenega sodišča spada v postopek pred sodiščem druge stopnje, čeprav 333. člen ZPP ni izrecno omenjen med tistimi izjemami, ki se uporabljajo ne glede na čas začetka pravdnega postopka (drugi odstavek 125. člena ZPP-E).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015180
ZKP-UPB8 člen 506, 506/3.. KZ-1-UPB2 člen 61.
izostanek z naroka za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Čeprav je bil obsojen storitve kaznivega dejanja, s katerim si je pridobil veliko premoženjsko korist, in je bil ob njegovi predkaznovanosti tudi v tem pogledu deležen velikega zaupanja s strani sodišča prve stopnje, ko mu je izreklo pogojno obsodbo, pa je nato v daljšem časovnem obdobju izkazal popolnoma ignorantski in nekritičen odnos do sodišča, do kaznivega dejanja, njegovih posledic in do izrečene sankcije opominjevalne narave. V ničemer ni opravičil pričakovanj, ki jih je imelo sodišče ob izrekanju pogojne obsodbe.
ZIZ člen 181, 181/8. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/6.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - vročanje - osebno vročanje pravni osebi - nadomestna vročitev - postopek prisilne likvidacije - vročitev gospodarski družbi v likvidaciji - pravna sposobnost - naslov, vpisan v sodnem registru - organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžniku odredbo o javni dražbi vročalo po določbah, ki urejajo vročanje pravnim osebam, saj je bil dolžnik tudi po začetku likvidacijskega postopka še vedno pravna oseba. Pomembno je dejstvo, da je bil dolžnik v času vročanja obstoječ subjekt s pravno sposobnostjo, zato bi moral storiti vse potrebno, da bi mu bilo mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njegov sedež v sodnem registru.
ZDZdr člen 39, 47, 47/1, 47/2, 47/3, 53, 64, 64/3. ZPP člen 329, 329/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/-14.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - izvedba dokaza z izvedencem - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pisni odpravek sklepa - kršitev pravice do izjave v postopku - razlogi sklepa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pritožbeni rok - pravica do pritožbe
Sodišče je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter jo je ob podajanju izvida in mnenja izvedenke napotilo iz prostora za zaslišanje. Pisnega odpravka sklepa, da se ji v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, sprejetega na naroku, ni izdalo, odločitev ni povzeta v izreku izpodbijanega sklepa, pa tudi obrazložitev, zakaj je pritožnici v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, je izostala. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
osebni stečaj - nadaljevanje izvršbe - premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo - omejitev izvršbe
Od sprejema novele ZFPPIPP-G dalje je premoženje, s katerim stečajni dolžnik samostojno razpolaga, hkrati tudi premoženje, na katerega po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaradi predpisanih omejitev v izvršbi ni mogoče poseči. Ker v konkretnem primeru ni premoženja, na katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo, je pritožba upnika, ki se zavzema za to, da se njegova terjatev poplača v tem izvršilnem postopku, neutemeljena.
verižna kompenzacija - ponarejen podpis - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - javna listina - prosta dokazna ocena
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje s strani (enega) kompenzacijskega udeleženca za odpust dolga očitno ni bilo podano, pogodba med (vsemi) udeleženci sploh ni nastala.
V konkretnem primeru verižne kompenzacije gre za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti, zato takšne pogodbe niti ni mogoče razdreti.
Kazenska ovadb predstavlja javno listino, ki le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa - torej zgolj sum obstoja kaznivega dejanja in gradiva, ki ga ovadba omenja, ne pa tudi obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Kazenska ovadba tudi ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki je v pravdnem postopku podvržen prosti dokazni oceni.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 371, 371/9, 371/9-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - stroški končanja stečajnega postopka - specifikacija stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 3. točko devetega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP je za razčlenjenost stroškov, ki dejansko omogoča preizkus tako upniku kot višjemu sodišču, potrebno, da so posamezni stroški, ki naj bi bremenili posebno stečajno maso na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razčlenjeni po vrstah stroškov.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izpodbijanje prodajne pogodbe - kmetijska zemljišča - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nedopustni pritožbeni razlogi
Pravilnost prodaje in njena skladnost z zakonom se je presojala ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je bil objavljen istega dne in je postal pravnomočen. Zaradi pravnomočnosti teh sklepov se šteje, da je njuna vsebina pravilna in resnična, kasneje pa se v sam način prodaje in doseženo ceno ne da več posegati. Tu pa se obravnava sklep o izročitvi nepremičnin, s katerim stečajno sodišče odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
družinsko nasilje - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Po presoji, da je nasprotni udeleženec storilec nasilja v družini, predlagateljica pa žrtev, je prvostopno sodišče tudi povsem utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca o prepustitvi nepremičnine v izključno uporabo nasprotnemu udeležencu po določbi 21. člena ZPND. Navedeni ukrep se lahko namreč izreče le povzročitelju nasilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
ZKP člen 365, 365/1, 445a, 445a/1, 445a/2, 445a/2-1.
popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - sodba o kaznovalnem nalogu - predlog državnega tožilca - poprava oziroma dopolnitev sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius
Prepoved reformatio in peius velja v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje, v pritožbenem postopku pred sodiščem tretje stopnje, v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe in tudi v postopku po ugodeni zahtevi za obnovo kazenskega postopka ter zahtevi za varstvo zakonitosti. V bistvu pa je prepoved reformatio in peius glede pritožbenega postopka pred sodiščem druge stopnje odveč. Obdolženec namreč že na podlagi določbe 383. člena ZKP, če je bila vložena pritožba samo v njegovo korist, ne bi mogel priti v slabši položaj; v slabši položaj lahko pride na podlagi uspešne pritožbe, ki jo je tožilec vložil v njegovo škodo. Pač pa učinkuje ta prepoved v novem pritožbenem postopku, ki ga zakon posebej ne ureja, torej po tistem, ko je bila po razveljavitvi sodbe v ponovljenem postopku izdana nova sodba. Če je prva sodba razveljavljena po pritožbi, podani samo v obdolženčevo korist, velja v pritožbenem postopku zoper novo sodbo prepoved reformatio in peius tudi, če sta se pritožili obe stranki in celo, če se je pritožil samo tožilec.
Tožnica ima pravico od toženca zahtevati preživnino (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). Plačevanje preživnine v znesku, ki ga zahteva tožnica, bi res občutno zmanjšalo sredstva toženca in ogrozilo njegovo preživljanje (82.c člen ZZZDR), vendar pa drži tudi, da ima tožnica glede na vse ugotovljene okoliščine pravico do preživnine, zato je pritožbeno sodišče preživninsko obveznost toženca določilo v simboličnem znesku 10,00 EUR.
OZ-UPB1 člen 533, 540.. ZPP-UPB3 člen 224, 22471, 224/4.
razveza darilne pogodbe - vrnitev darila - kasneje odpadel nagib - razveza zakonske zveze - pozneje odpadla pravna podlaga posla - darilna pogodba med zakoncema - skupno in posebno premoženje zakoncev - podlaga pogodbene obveznosti (causa) - dokazna vrednost javne listine - notarski zapis
Izpodbijani pravni posel tako po namenu ne predstavlja darilne pogodbe, temveč ureja premoženjska razmerja med zakoncema glede lastništva hiše iz naslova posebnega in skupnega premoženja in tako tudi ni razloga za preklic (vtoževana je razveza) darilne pogodbe zaradi razveze pravdnih strank.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - poziv na predložitev pooblastila - dolžnost predložitve pooblastila - pravica do pritožbe
Dolžnosti sodišča iz 120. člena ZKP, na katere se pritožnica v pritožbeni obrazložitvi pri tem sklicuje, se nanašajo na določena pisanja, kot so obtožni akt, sodba itd. in ne denimo še na obvestila obdolžencu o pozivanju strokovnega pomočnika k predložitvi pooblastila.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica do zasebne lastnine - pravna in socialna država
Preveč restriktivno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelju zaradi nemožnosti dostopa do njegovega stanovanja ter neizvršitve sodne odločbe (izpraznitve stanovanja) nastaja kvečjemu nadomestljiva materialna škoda. V kontekstu presoje predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe ni pravilno ovrednotilo (ustrezno uravnotežene) pritožnikove pravice do zasebne lastnine ter še posebej okoliščine, da je bil (oziroma ali je bil) poseg nasprotne udeleženke izveden iz šikanoznih razlogov in usmerjen k temu, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. V tem primeru torej nasprotna udeleženka ni (ne bi) posegla zgolj v individualne pravice predlagatelja, temveč tudi v eno izmed temeljnih vrednot pravne države.
pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist - naknadno odpadel pravni interes
Razlog za prekinitev postopka je odpadel in se torej postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje. Tretja toženka, ki s pritožbo izpodbija razloge sodišča prve stopnje, zaradi katerih je to pravdni postopek prekinilo, zato za izpodbijanje sklepa nima več pravnega interesa, saj je že nastopil pravni položaj, ki ga je zasledovala s pritožbo.