dokazni standard - primeren dokaz - tehtanje pošiljk - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot dokaz
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Tožena stranka bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino morala to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.
Vročilnica je javna listina, za katero velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz pa je mogoče ovreči, vendar z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči oponent.
Tožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku.
Zakonsko določilo eventualne kumulacije po tretjem odstavku 182. člena ZPP je treba razlagati tako, da je sodišče dolžno obravnavati naslednji zahtevek, če stranka z zahtevkom, ki ga je uveljavljala najprej, ni bila uspešna (zavrnitev) ali ga sodišče sploh ni vsebinsko obravnavalo (umik, zavrženje tožbe).
Dopustna je eventualno kumulacijo izpodbojnega in ničnostnega zahtevka.
izpolnitev obveznosti - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - dolžnikova izjava o vračunavanju
Kadar dolžnik ob plačilu ne navede ustrezno, katero od več obveznosti je plačal, se plačilo uporabi za izpolnitev obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). Ker toženec (obstoja) starejših terjatev ni prerekal, je tožnica utemeljeno najprej poračunala starejše terjatve in nato (del) iz spornega računa.
sankcija za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - odvzem vozila tretji osebi
Lastnica vozila (mati obdolženega mladoletnika) v postopku ni zatrjevala, da bi zaradi odvzema utrpela kakršnekoli neugodnosti, temveč ravno nasprotno, da gre za vozilo, ki ga dejansko uporablja samo obdolženi mladoletnik.
Lastnica vozila - mopeda je vedoma v uporabo obdolženemu mladoletniku izročila predelan moped ponovno po tem, ko je bil le ta že zasežen in nato vrnjen. Prepričljivo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za moped, ki je nevaren tako za voznika kot druge udeležence v prometu oziroma za varnost v cestnem prometu. Tveganju, da bo z istim vozilom obdolženec še ponavljal prekrške se je mogoče izogniti le z odvzemom vozila.
motenje posesti - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe
Izrek sklepa, iz katerega izhaja, da je sodišče zahtevku obeh tožnikov v delu glede vzpostavitve prejšnjega stanja na določeni nepremičnini ugodilo, v preostalem delu pa zavrnilo, nasprotuje navedenim razlogom sklepa, iz katerih izhaja, da je bil zahtevek prvega tožnika v celoti zavrnjen. Tako je med izrekom in obrazložitvijo sklepa podano neskladje, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00017739
URS člen 26, 70, 70/1. OZ člen 132, 352, 352/1. ZPP člen 286, 286a.
odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje občinskega upravnega organa - kvalificirana protipravnost - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - zastaranje odškodninske terjatve - materialnopravni ugovor - prekluzija ugovora zastaranja - sukcesivno nastajajoča škoda - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - vedenje o nastanku škode - zapadlost odškodninske terjatve
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne pa na materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji ob pogoju, da so v smislu 286. in 286.a člena ZPP pravočasno navedena vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek o zastaranju terjatve, pri čemer ni odločilno, ali je posamezna takšna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožeča stranka.
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec (tožeča stranka) izve za storilca in začetek nastanka take škode.
Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala celotna terjatev.
Ker OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek zastaralnega roka na nastanek škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju, tožničine navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljala oziroma, da je lahko začel teči zastaralni rok šele po njeni seznanitvi z odločbo Upravnega sodišča RS, s katero sta bili odločbi tožene stranke pravnomočno odpravljeni, niso utemeljene.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
ZPP člen 339, 339/1, 438, 438/2. ZIZ člen 62, 62/2.
ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne nepristojnosti - prepozen ugovor - postopek začet na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Po določbi drugega odstavka 438. člena ZPP je ugovor krajevne nepristojnosti v postopkih, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mogoče podati samo v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tožnikom škoda nastala. Pri ugotavljanju obstoja in obsega škode se je oprlo tako na mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod, kot tudi na mnenje izvedenca travmatologa.
Četrta tožnica ni dokazala, da je bila v nezgodi telesno poškodovana. Ni torej dokazala, da bi utrpela škodo, ki zaradi intenzivnosti in trajanja bolečin utemeljuje odškodnino po postavki telesnih bolečin. To pa ne izključuje nastanka druge, samostojne oblike škode - strahu. Zaskrbljenost za izid zdravljenja je pri četrti tožnici trajala do spoznanja, da ni utrpela telesnih poškodb. Do tega spoznanja je lahko prišla najprej ob zdravniškem pregledu. Njena zaskrbljenost je bila ob dejstvu, da je bila ob nezgodi noseča, še toliko bolj intenzivna in utemeljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo stroške postopka odmeriti po kriteriju uspeha strank. Odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, lahko temelji le na predhodni ugotovitvi, da je uspeh strank v postopku primerljiv (enak) in da so tudi njuni stroški po višini primerljivi (enaki). V dokaznem postopku se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z obstojem in višino škode (potek prometne nezgode ni bil sporen), zato odmera ločeno po temelju in višini ni primerna.
pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist - naknadno odpadel pravni interes
Razlog za prekinitev postopka je odpadel in se torej postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje. Tretja toženka, ki s pritožbo izpodbija razloge sodišča prve stopnje, zaradi katerih je to pravdni postopek prekinilo, zato za izpodbijanje sklepa nima več pravnega interesa, saj je že nastopil pravni položaj, ki ga je zasledovala s pritožbo.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica do zasebne lastnine - pravna in socialna država
Preveč restriktivno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelju zaradi nemožnosti dostopa do njegovega stanovanja ter neizvršitve sodne odločbe (izpraznitve stanovanja) nastaja kvečjemu nadomestljiva materialna škoda. V kontekstu presoje predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe ni pravilno ovrednotilo (ustrezno uravnotežene) pritožnikove pravice do zasebne lastnine ter še posebej okoliščine, da je bil (oziroma ali je bil) poseg nasprotne udeleženke izveden iz šikanoznih razlogov in usmerjen k temu, da sodno varstvo ne bi moglo doseči svojega namena. V tem primeru torej nasprotna udeleženka ni (ne bi) posegla zgolj v individualne pravice predlagatelja, temveč tudi v eno izmed temeljnih vrednot pravne države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
ZKP člen 365, 365/1, 445a, 445a/1, 445a/2, 445a/2-1.
popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - sodba o kaznovalnem nalogu - predlog državnega tožilca - poprava oziroma dopolnitev sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius
Prepoved reformatio in peius velja v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje, v pritožbenem postopku pred sodiščem tretje stopnje, v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe in tudi v postopku po ugodeni zahtevi za obnovo kazenskega postopka ter zahtevi za varstvo zakonitosti. V bistvu pa je prepoved reformatio in peius glede pritožbenega postopka pred sodiščem druge stopnje odveč. Obdolženec namreč že na podlagi določbe 383. člena ZKP, če je bila vložena pritožba samo v njegovo korist, ne bi mogel priti v slabši položaj; v slabši položaj lahko pride na podlagi uspešne pritožbe, ki jo je tožilec vložil v njegovo škodo. Pač pa učinkuje ta prepoved v novem pritožbenem postopku, ki ga zakon posebej ne ureja, torej po tistem, ko je bila po razveljavitvi sodbe v ponovljenem postopku izdana nova sodba. Če je prva sodba razveljavljena po pritožbi, podani samo v obdolženčevo korist, velja v pritožbenem postopku zoper novo sodbo prepoved reformatio in peius tudi, če sta se pritožili obe stranki in celo, če se je pritožil samo tožilec.
OZ-UPB1 člen 416. SZ-1 člen 103, 107. ZIZ člen 175, 175/2.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - solastninska pravica na stanovanju - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice
Zahtevek po prenehanju najemnega razmerja in izročitvi stanovanja predstavlja nedeljivo obveznost, kadar je upnikov več. Lastninska pravica na solastnem deležu do 107/1000 predmetnega stanovanja je v razmerju med tožnikom in njegovim pravnim prednikom prešla z izročitvijo overjenega zemljiškoknjižnega dovolila.
ZIZ člen 59, 64, 64/1, 65, 65/3.. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 54, 55, 57, 59, 59/1, 60.
izvršba na nepremičnine - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - originarna pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja s sodno poravnavo - poplačilna pravica - prisilna hipoteka
Originarno pridobljena lastninska pravica zakonca ima prednost pred poplačilno pravico upnika, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi. Ugotovitev, da je nepremičnina v skupni lasti izvršilnega dolžnika in njegovega zakonca, zato upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za izvršbo. Kasneje sklenjena sodna poravnava in vknjižena solastninska pravica zakonca na nepremičnini na te pravice ne sme (ne more) vplivati.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - poziv na predložitev pooblastila - dolžnost predložitve pooblastila - pravica do pritožbe
Dolžnosti sodišča iz 120. člena ZKP, na katere se pritožnica v pritožbeni obrazložitvi pri tem sklicuje, se nanašajo na določena pisanja, kot so obtožni akt, sodba itd. in ne denimo še na obvestila obdolžencu o pozivanju strokovnega pomočnika k predložitvi pooblastila.
V primeru namreč, ko upnik uspe izpodbiti pravno dejanje svojega dolžnika (kot je to storila upnica v obravnavanem primeru), velja učinek izpodbijanja le v razmerju do tožnika kot upnika in le v višini ugotovljene zapadle terjatve. Pravni posel nima pravnega učinka le zoper tistega, v čigar korist je bil sklenjen in zgolj v razmerju do upnika v višini njegove zapadle terjatve.
Obdolženi je bil po izreku sodbe oproščen obtožbe, ker dejanje po zakonu ni kaznivo dejanje (1. točka 358. člena ZKP), medtem ko je po razlogih v 5. točki obrazložitve sodbe zaradi pritrjevanja obdolženčevemu zagovoru in sklicevanja na posamezne dokaze, ki so bili ocenjeni kot razbremenilni, razumeti, da je bil oproščen obtožbe, ker mu ni bilo dokazano, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen (3. točka 358. člena ZKP). Gre za dva, po vsebini različna razloga oprostitve, ki v sodbi zoper enega obdolženca za eno kaznivo dejanje nista združljiva.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 371, 371/9, 371/9-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - končni načrt posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški posebne razdelitvene mase - stroški končanja stečajnega postopka - specifikacija stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 3. točko devetega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP je za razčlenjenost stroškov, ki dejansko omogoča preizkus tako upniku kot višjemu sodišču, potrebno, da so posamezni stroški, ki naj bi bremenili posebno stečajno maso na podlagi 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razčlenjeni po vrstah stroškov.