napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - razlogi za prekinitev postopka - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža
Zapustničino voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, je dolžan dokazati dedič, ki jo zatrjuje. Sodedič, ki vračunanje darila zahteva, za vložitev tožbe nima interesa.
Poznejše oporočiteljevo razpolaganje z naklonjeno stvarjo ima za posledico preklic naklonitve te stvari.
facultas alternativa - alternativna kumulacija zahtevkov - eventualna kumulacija - lastninska (vindikacijska) tožba - lastništvo osebnega avtomobila - pogodba o finančnem leasingu - evidenca registriranih vozil - individualizacija predmetov - dobroverni lastniški posestnik - odmena zaradi nemožnosti uporabe
Tožnik tožencu s postavljenim tožbenim zahtevkom ni dal možnosti, da bi se svoje obveznosti vračila vozila razbremenil, če bi poravnal določen denarni znesek, temveč je zahteval vračilo vozila in je denarno protivrednost predlagal zgolj za primer nezmožnosti vračila. Takšna kumulacija zahtevkov bi bila lahko eventualna (tretji odstavek 182. člena ZPP) in ne alternativna.
Neregistrirano vozilo, brez tablic in ustreznih listin, s katerim ni mogoče sodelovati v prometu, običajno ne daje koristi (plodov).
ZOPNI člen 4, 4/1, 5, 5/2, 5/3, 27, 27/3, 34, 34/1, 34/2. URS člen 155, 155/1. ZPP člen 285.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - neodpravljiva nesklepčnost - časovna veljavnost zakona - prepoved retroaktivnosti - izpodbijanje zakonske domneve - dokazni standard prepričanja - materialno procesno vodstvo
Del tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva od toženke plačilo, je neodpravljivo nesklepčen. Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZOPNI se lahko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora toženi stranki plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, naloži le, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč. Nobenih okoliščin, ki bi preprečevale odvzem premoženja, tožnica ne zatrjuje. Tako ni zakonske podlage za denarni zahtevek.
Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, se lahko upošteva pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI.
Le premoženje, pridobljeno po uveljavitvi zakona, sme biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI.
V odločbi U-I-91/15 je Ustavno sodišče RS odločilo, da se v primeru, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ob tem pa delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu ni neznaten; če pomešanje ni bilo izvršeno s takim namenom ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, se odvzame idealni delež tega predmeta tako, da se vzpostavi solastnina države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet. Pri tem pa se domneva, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, tožena stranka pa domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - srednja šola - preživninska zmožnost staršev - dedovanje novega premoženja - stroški preživljanja - pes
Pogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: potrebami otroka in zmožnostjo vsakega od staršev. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka); torej mora v primeru spremenjenih okoliščin na novo poiskati vrednotno razmerje med vsemi navedenimi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine.
Zgolj prehod na višji nivo šolanja (iz osnovne šole v srednjo šolo) sam po sebi še ne pogojuje tudi višjih življenjskih stroškov oziroma spremenjenih preživninskih potreb preživninskega upravičenca.
stiki z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih - odlog izvršbe - bolezen otroka
Pritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice.
Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži.
Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
Tožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku.
Zakonsko določilo eventualne kumulacije po tretjem odstavku 182. člena ZPP je treba razlagati tako, da je sodišče dolžno obravnavati naslednji zahtevek, če stranka z zahtevkom, ki ga je uveljavljala najprej, ni bila uspešna (zavrnitev) ali ga sodišče sploh ni vsebinsko obravnavalo (umik, zavrženje tožbe).
Dopustna je eventualno kumulacijo izpodbojnega in ničnostnega zahtevka.
OZ člen 2, 86, 86/1, 88, 88/1, 929, 929/4, 931, 932, 932/1, 934. ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - splošni zavarovalni pogoji - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - prijavna dolžnost - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - neprerekana dejstva
Namen prijavne dolžnosti je v tem, da zavarovalnica ve, kolikšen je riziko in da lahko glede na pričakovane nevarnosti uredi pogodbeno razmerje oziroma se odloči, da pogodbe sploh ne bo sklenila.
Zavarovalec je okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem namenoma zamolčal. Zavarovalnica življenjskega zavarovanja za primer smrti z njim ne bi sklenila, če bi te podatke razkril.
Zavarovalnica je na podlagi pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, glede na to, da je zavarovalec umrl, predno je izvedela za zamolčanje okoliščin, zaradi katerih pogodbe ne bi sklenila, če bi zanje vedela, odklonila plačilo zavarovalnine, ne da bi zahtevala razveljavitev pogodbe. Njeno postopanje je skladno s pogodbeno voljo strank.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih, katerih izdajo omogoča prvi odstavek 411. člena ZPP, je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok(a) tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je torej omejena le na nujne – izjemne primere (v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja), ne more in ne sme pa biti nadomestilo rednega sodnega varstva.
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - trditveno in dokazno breme - odtujitev nepremičnine - dolgotrajnost postopka - popolnost predloga
Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
litispendenca pred tujim sodiščem - prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama - istovetnost strank
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne gre za postopek med istima strankama, kar je predpogoj za ugotovitev litispendence, torej da med strankama že teče pravda. V tej zadevi je tožeča stranka druga kot v zadevi pred sodiščem Republike Srbije, saj je tam tožeča stranka banka X in banka Y. Dejstvo, da tu tožeča stranka nastopa kot stranski intervenient na strani tožeče stranke v zadevi pred trgovinskim sodiščem v Beogradu ne pomeni, da je podana istovetnost pravdnih strank pred slovenskim sodiščem.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 432, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 263, 271, 271/1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2, 275, 275/1, 278, 278/2. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - pogodba o odstopu terjatve - pristop k dolgu - prenehanje obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - asignacija - dvojna pooblastitev - pobotanje - zakonski pobot - povračilni zahtevek - prednostno poplačilo - stečajni dolžnik - insolventnost dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Če bi šlo za asignacijo, odstop terjatev s pogodbo (in pobot) tudi ne bi bil potreben. Cesija terjatve in asignacija se namreč medsebojno izključujeta - z asignatovo izpolnitvijo nakazila obveznost preneha (prvi in drugi odstavek 1041. člena OZ), pri cesiji terjatve pa obveznost s cesijo ne preneha, le terjatev spremeni svojo pravno pripadnost (prvi odstavke 421. člena v zvezi s prvim odstavkom 417. člena OZ).
Pobotanje je namreč mogoče izpodbijati samo v zvezi z drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase.
Ker sta tožnica in druga toženka dne 5. 10. 2015, terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka tožeče stranke, in jo je druga toženka na podlagi cesije od prve toženke pridobila po začetku stečajnega postopka, pobotali z nasprotno terjatvijo tožeče stranke do druge toženke, ki je nastala do začetka stečajnega postopka (terjatev iz naslova najemnine strojne opreme po Pogodbi št. 1/2015 po računu št. 126/2015 z dne 29. 5. 2015 in terjatev iz naslova prodanega blaga po računu št. 162/2015 z dne 2. 10. 2015), je bilo tovrstno njuno ravnanje torej nedovoljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00015450
OZ člen 336, 336/1, 346, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 357, 357/5.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost odvetnika zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - subjektivni zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - 3-letni zastaralni rok - nevložitev tožbe - umik tožbe - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev mandatnega razmerja
Pri neposlovnih odškodninskih terjatvah na splošno velja, da oškodovanec začetka teka zastaralnega roka ne odloži zgolj s tem, da je pasiven, temveč začne zastaranje teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek (II Ips 163/2015).
Če torej tožeča stranka kar devet let ni zahtevala podrobnega pojasnila odvetnika o vloženi tožbi in poteku postopka ali ni sama opravila poizvedb pri sodišču o tem, zakaj njena zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavanje, je tudi sama opustila dolžno skrbnost v zvezi s svojimi pravicami. Ne gre namreč za vprašanje kvalitete odvetniškega zastopanja, česar stranka kot laik ne bi mogla spremljati in nadzirati, temveč za opustitev vložitve tožbe, o čemer se lahko vsaka stranka, tudi če nima pravnega znanja, prepriča neposredno pri sodišču, kjer naj bi bila tožba vložena. Očitek tožene stranke, da bi se vsak povprečno skrben gospodarski subjekt o vložitvi tožbe sam prepričal že prej, je torej po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.
Ker je po prepričanju prvostopnega sodišča tako izdana odredba z dne 8. 4. 1997 zaradi neobrazloženosti vsebinsko prazna, pa slednje pomeni kršitev zakonske določbe glede obvezne obrazloženosti in posledično tudi kršitev ustavno določene človekove pravice glede nezakonitosti izvedenih dokazov, zato je sklenilo, da se sodna odločba na dokaze, ki so pridobljeni z opravo hišne preiskave, ki je temeljila na neobrazloženi odredbi za izdajo le-te, kot tudi na dokaze, ki izvirajo iz teh nedovoljenih dokazov, ne sme opreti, zaradi česar je obrambi ugodilo in iz spisovnega gradiva izločilo dokaze tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Hišna preiskava je namreč formalno procesno dejanje, ki ga ob strogo določenih predpostavkah (člen 214 ZKP) lahko odredi le preiskovalni sodnik, saj se s takšno preiskavo posega v nedotakljivost stanovanja posameznika. Te ključne predpostavke pa so obstoj predpisanega dokaznega standarda in obrazloženost le-tega v izdani odredbi, pri čemer pa iz določbe člena 218 ZKP izhaja podroben način opravljanja hišne preiskave, ravnanje v nasprotju s to določbo pa sicer ima lahko za posledico, da se sodna odločba ne sme opreti na dokaze, ki so pridobljeni s tako preiskavo. Povedano pomeni, da obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (nižje) standarde za takšne posege, kot je hišna preiskava v različnih obdobjih, lahko nevarno in bi pripeljalo do situacije, da bi bili obdolženci pred sodiščem zgolj zaradi različnih obdobij, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, v času sojenja obravnavani različno, torej po različnih standardih, kar bi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko vodilo v neenakopravno obravnavanje v odprtih zadevah, še posebej, ker gre za presojo upoštevanja standarda obrazloženosti, ki je procesni, ne pa materialnopravni institut.
ZPP člen 421, 421/1. ZZZDR člen 129, 129a. ZIZ člen 272.
začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - preživnina za mladoletnega otroka - potrebe otroka - ogroženost otrokovega preživljanja
Preživnina, določena z začasno odredbo, je določena po drugačnih kriterijih od tistih, ki jih sodišče uporabi ob ugotovitvi utemeljenosti zahtevka s sodbo po izvedbi celotnega dokaznega postopka. Izkazati je treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.
ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/3. ZVEtL-1 člen 47, 47/3.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - začasna odredba - določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - gradnja na nepremičnini - gradnja infrastrukture
Kljub izvedbi del bo sodišče lahko določilo pripadajoče zemljišče. Dejstvo, da je nasprotna udeleženka na tem delu izgradila določeno infrastrukturo, lahko vpliva zgolj na njen zahtevek na ugotovitev obstoja njene pravice na podlagi 47. člena ZVEtL-1, ne pa na samo določitev pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016321
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 17, 17/1, 17/1-c, 18, 18/1, 19, 19-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZTFI člen 21, 238, 238/2. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - potrošniška pogodba - finančne storitve - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - odvisni borznoposredniški zastopnik
Pogoje, pod katerimi morajo sodišča držav članic zadevo predložiti Sodišču Evropske unije, ureja tretji odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Opustitev dolžnosti predložitve zadeve mora biti skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije, izoblikovano glede tretjega odstavka 267. člena PDEU. Po njej morajo sodišča, kadar se pred njimi postavi vprašanje razlage prava Evropske unije, izpolniti svojo dolžnost, da Sodišču Evropske unije predložijo vprašanje, razen če se ugotovi: 1) da vprašanje ni upoštevno, pri čemer je nacionalno sodišče tisto, ki presodi o upoštevnosti vprašanja, 2) da je upoštevna določba že bila predmet razlage Sodišča Evropske unije, ali 3) da se pravilna uporaba prava Evropske unije ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za noben razumen dvom.
Sodišče Evropske unije je tako večkrat razsodilo, da se člen 17(1) Uredbe uporabi, če so izpolnjeni trije pogoji: 1) da je pogodbena stranka potrošnik, ki ravna z namenom, za kateri se šteje, da je zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, 2) da je bila pogodba med potrošnikom in subjektom, ki dejavnost opravlja poklicno ali pridobitno, dejansko sklenjena in 3) da ta pogodba spada v eno od kategorij iz točk (a) do (c) člena 17(1). Prav tako je pojasnilo, da se razen nekaterih pogodb o prevozu, ki so s členom 17(3) izrecno izključene s področja uporabe pravil o pristojnosti na področju potrošniških pogodb, 1(c) odstavek 17. člena Uredbe nanaša na vse pogodbe, ne glede na njihov predmet, če jih je sklenil potrošnik s trgovcem in če spadajo v okvir gospodarske ali poklicne dejavnosti tega trgovca.
Med tožnico in tretjo toženko sklenjene pogodbe o upravljanju z depoziti izpolnjujejo vse pogoje, ki jih Uredba določa za uporabo pravil o pristojnosti za potrošniške pogodbe. Pritožnika tako izrecno priznavata, da je tožnica pogodbe sklenila izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, v postopku pa tudi ni bilo sporno, da je tretja toženka svojo gospodarsko dejavnost opravljala oziroma usmerjala v Republiko Slovenijo, kjer so bile pogodbe sklenjene (člen 17(1)(c) Uredbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017900
ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 434, 434/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.
nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - skrajšani kazenski postopek
Sodišče prve stopnje, sklicujoč se na sodno prakso, v obrazložitvi napadenega sklepa pravilno navaja, da vsake protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo. Za navedeno kaznivo dejanje, ki predstavlja grob napad na osebno dostojanstvo, varnost in osebno nedotakljivost, je namreč značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja, izživljanje nad oškodovancem z nasiljem, oziroma tako storilčevo nasilje ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo žrtve, s katerim se to preganja, ali se ji omejuje svoboda gibanja, ali pa se žrtev spravi v položaj, ko se storilcu uklanja, oziroma, ko postane žrtev objekt nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti. Po opisu kaznivega dejanja pa bi se naj obdolženi in oškodovanec ruvala in pri tem bi naj obdolženi oškodovanca brcnil v predel ledvic. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje takšnega ravnanja obdolženega ni mogoče oceniti kot spravljanje oškodovanca v podrejeni položaj, še manj pa kot povzročanje občutka nemoči pri oškodovancu, njegove ponižanosti in ogroženosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016025
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. URS člen 155.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nesreča s smrtnim izidom - družinska pokojnina - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek zpiz - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - posredni oškodovanec - sprememba zakonodaje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - lex specialis
Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je pravilno. Sodna praksa se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, kot ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenilo razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost.
Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.