ukrep inšpektorja - inšpekcijski postopek - ravnanje z odpadki - skrajšani ugotovitveni postopek - poseben ugotovitveni postopek - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Inšpekcijski postopek je toženka začela po prejemu prijave javnega podjetja, da tožnik ni vključen v sistem ravnanja z odpadki, in sicer je bil postopek začet po uradni dolžnosti. Dejstva, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ ne izhajajo iz uradnih evidenc. V predmetni zadevi tako niso bili podani pogoji za vodenje skrajšenega ugotovitvenega postopka. Izpodbijana odločba je nezakonita in jo je treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponoven postopek.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
pritožba - zamuda roka - zamuda pritožbenega roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - fikcija vročitve - vročanje
Rok za pritožbo je prekluzivne narave, kar pomeni, da gre za rok, s katerim je v predpisu določeno, do kdaj stranka lahko uveljavlja določeno pravico. Zamuda takšnega roka ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku, ki ga stranka ne more več opraviti, v konkretnem primer pritožbe, učinek prekluzije pa nastopi po samem zakonu in ga mora uradna oseba, v konkretnem primeru davčni organ, upoštevati po uradni dolžnosti.
davek iz dohodkov od premoženja - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - dohodnina - obračun obresti
Formulacije „neplačani davek“, od katerega se obračunajo obresti, ni šteti za povsem neustrezno, saj davčna obveznost nastane pred vložitvijo davčne napovedi, le ugotovljena še ni z odmerno odločbo in v posledici davek ni plačan. Zgolj poimenovanje ne vpliva na dopustnost (z zakonom predvidene) posledice, tj. spornega obračuna obresti, za opustitev (z zakonom določene) obveznosti zavezanca, da v predpisanem roku vloži davčno napoved. Bistveno je, da je zakonska ureditev razumna in razumljiva ter da ustreza cilju, ki ga zasleduje. Ta pa je, preko zahteve za vlaganje davčnih napovedi v predpisanih rokih, v pravilnem in pravočasnem izpolnjevanju davčnih obveznosti in s tem v tekočem zagotavljanju sredstev v proračunu.
Pravilnosti ravnanj in odločb sodišč, storjenih oziroma izdanih v sodnih postopkih sodišče v upravnem sporu ne more presojati, saj je sodno varstvo glede teh postopkov tožniku zagotovljeno v okviru instančnih sodnih postopkov. Izpodbijanih sodnih aktov in dejanj glede na njihovo naravo kot aktov sodišč pa tudi ni mogoče šteti za posamične akte oziroma dejanja, kot so zajeta v 4. členu ZUS-1.
upravni spor - upravni akt - pristojnost - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Akt, ki (v izreku) ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ne posega v tožnikov pravni položaj. Prav za tak akt gre v obravnavanem primeru. Z izpodbijano odločbo, ki pomeni enega od načinov končanja postopka nadzora, namreč tožniku ni bila odmerjena davčna obveznost. Z njo tudi ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali pravni koristi. V njej so vsebovane zgolj ugotovitve opravljenega postopka nadzora, ki so vsebovane tudi v zapisniku, in sicer so navedena konkretna tožnikova ravnanja, s katerimi je po ugotovitvah organa kršil peti odstavek 7. člena ZDavPR.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi
Toženka je v dokazni oceni prepričljivo pojasnila, zakaj je tožnik ni prepričal, da novih dejstev, ki jih je navedel v Zahtevku II, o svoji istospolni usmerjenosti kot razlogu za prošnjo za mednarodno zaščito, brez svoje krivde v postopku s Prošnjo ni mogel uveljavljati.
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 27, 36. ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/12, 20/13, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - delež prevzemanja odpadne embalaže - bistvena kršitev določb postopka
DROE so po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
Deleže prevzemanja odpadne embalaže, ki so določeni s sklepom Vlade, niso obračunani od celotne količine zbrane embalaže, ampak od tiste količine zbrane embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznsoti PRO.
DROE ni dopustno nalagati obveznosti ravnanja s tisto odpadno embalažo, ki izvira od proizvajalcev, ki svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo izpolnjujejo sami, in za ravnanje s tisto odpadno embalažo, za katero ne velja obveznost PRO.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik že v upravnem postopku ugovarjal vhodnim količinam zbrane odpadne embalaže. Glede na določbe Uredbe 1, po katerih naj bi morale DROE v nasprotju z Direktivo in zakonom zagotavljati ravnanje tudi s tisto odpadno embalažo, za katero proizvajalci za ravnanje z njo niso bili dolžni pooblastiti DROE, bi morala toženka na ta ugovor tožnika ustrezno odgovoriti. Ker tega ni storila, sodišče ne more preizkusiti, ali so v količini odpadkov, od katerih je toženka izračunala količino, za katero ravnanje nalaga tožniku, upoštevane tudi količine, za katere obveznost prenosa ravnanja na DROE po Uredbi 1 ni veljala.
Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (1996) člen 21. ZDen člen 67.
denacionalizacija - izvršba upravne odločbe - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer
Po mnenju sodišča mora skrbnik za poseben primer, ki skladno z določbo 4. točke 2. člena Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad predstavlja prejemnika, v zahtevi za izročitev odškodnine navesti svoje podatke (in ne morebitne podatke tretje osebe). Če prejemnik v zahtevi ne navede teh podatkov, mora sklad na podlagi drugega odstavka 15. člena Uredbe zahtevati dopolnitev zahteve najkasneje v roku 15 dni po prejemu nepopolne zahteve. Tretji odstavek 15. člena Uredbe pa določa, da kadar je zahteva nepopolna zato, ker prejemnik v zahtevi ni navedel številke bančnega računa oziroma hranilne knjižice iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena, mora sklad prejemnika poučiti o pravnih posledicah iz tretjega odstavka 21. člena Uredbe. V obravnavanem primeru je skrbnik za poseben primer od tožnika zahteval, da opravi izpolnitev svoje obveznosti po denacionalizacijskih odločbah na račun podjetja E., torej na račun tretje osebe, kar po mnenju sodišča glede na prej citirane relevantne določbe Uredbe predstavlja odtujitev teh sredstev oziroma razpolaganje s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, do katerih je stranka z interesom v tem upravnem sporu upravičena na podlagi prej navedenega pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu A. A. v zvezi s pravnomočnimi in izvršljivimi denacionalizacijskimi odločbami. Gre torej za posel, s katerim je skrbnik presegel okvir rednega upravljanja varovančevega premoženja po 189. členu ZZZDR, za kar bi po presoji sodišča potreboval odobritev centra za socialno delo.
odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - odgovornost proizvajalca - neobrazložena odločba - pravo EU
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ZKZ člen 23, 23/1, 24, 24/2, 24/6. ZUP člen 147, 147/3.
odobritev pravnega posla - kmetijsko zemljišče - predkupni upravičenec - status kmeta - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno upravno odločbo
Ker je v konkretni zadevi o predhodnem vprašanju statusa kmeta za relevantno obdobje že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom pred izdajo izpodbijane odločbe, je bil organ na ta posamični akt vezan. Pravno zmotno je naziranje, da lahko organ v drugem upravnem postopku (za odobritev pravnega posla) samoiniciativno ali zaradi zagotavljanja kontradiktornega postopka poseže v pravnomočno upravno odločbo in o istem vprašanju odloči drugače.
V konkretnem primeru je bil izvršilni naslov odpravljen in čeprav je bila zadeva vrnjena davčnemu organu v ponovni postopek, to ne pomeni, da izvršba ni bila neupravičena. Z odpravo odmerne odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek je bilo vzpostavljeno stanje, ko v upravni zadevi še ni bilo odločeno. V sistemu nesuspenzivnosti pritožbe, kot velja na podlagi prvega odstavka 87. člena ZDavP-2, to pomeni, da je bila izvršba (v odvisnosti od nadaljnjih odločitev davčnega organa v ponovljenem postopku) najmanj preuranjena, kar po presoji sodišča sodi pod pojem neupravičene izvršbe, kot je definirana v 152. členu ZDavP-2. Posledično to pomeni, da bi moral davčni organ ob pravilni razlagi navedene zakonske določbe tožniku vrniti stroške izdaje sklepa o davčni izvršbi.
ZPP člen 80, 81. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1.
sposobnost biti stranka - začetek stečajnega postopka - pravdna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti - odobritev tožbe
V primerih, ko je stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.
Obveznost, ki se prisilno izvršuje v izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan v tem upravnem sporu izpodbijani sklep, vpliva na obseg stečajne mase, saj gre za obveznost v zvezi s premoženjem stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka. Obravnavani upravni spor zato spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, saj bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Po presoji sodišča bi predmetni upravni spor lahko vplival na obseg stečajne mase, to pa pomeni, da mora stečajnega dolžnika v tem upravnem sporu zastopati stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Tožnik sam nima procesne sposobnosti, da bi sam vložil predmetno tožbo v upravnem sporu. Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Ker stečajni upravitelj vložene tožbe ni odobril, gre za neobstoječe dejanje tožnika. Zato je sodišče tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33, 33/2, 33/2-a. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije - zavrženje prošnje - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Tožnik je na obeh zaslišanjih opisal okoliščine, ki očitno ne kažejo nobenih znakov, da bi tožnik imel v upravnem ali sodnem postopku zahtevek glede pravice iz 4. člena Listine, ki ne bi bil očitno neutemeljen. V prošnji je me drugim povedal, da je potoval med Grčijo, kjer je bil 2 leti, Švedsko (10 mesecev), kjer se je združil s teto, Italijo, Nemčijo, Švico, Hrvaško, da je v Sloveniji izrazil namero za azil samo za to, da je lahko spremljal neko sirsko družino v dom v Logatcu, ker sicer ga niso pustili, da bi šel z njimi v Logatec. Na osebnem razgovoru je dodal, da se je zaradi družinskih problemov na Švedskem odselil v Grčijo, pred selitvijo je bil 5 mesecev pri prijateljih, ki so mu predlagali, da ostane pri njih; povedal je, da je njegov dom v Grčiji, da bi po zaključki šolanja v Sloveniji odšel nazaj v Sirijo, in da bi tam rad dokončal študij, Švedska mu je pomagala z najemnino pol leta, na Švedsko pa se ne želi vrniti, ker se tam ni našel, ni imel bivališča, dela in ni mogel študirati.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 5.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti
Ob takih okoliščinah, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in tožnikovega stališča, da mu ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki ga zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III, ne potrjujeta niti poročili AIDA in EUAA, ter iz tožnikovih izjav ni razvidno, da bi obstajale kakšne druge okoliščine (npr. njegovo zdravstveno stanje), ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, pa je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.
sklep o dovolitvi izvršbe - neizvršljivost odločbe - način izvršbe - neobrazložen sklep
Utemeljeno tožnica uveljavlja neizvršljivost obveznosti iz 3. točke izreka inšpekcijske odločbe. S to točko je bilo tožnici odrejeno vodenje evidence odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kar (kot izhaja že iz samega izreka) je tožnica dolžna delati že na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na podlagi tako splošno opredeljene obveznosti, ki jo vsebuje že predpis, pa res ni mogoče ugotoviti, kaj mora tožnica storiti, da bo mogoče na podlagi izreka inšpekcijske odločbe preveriti, ali je naloženo obveznost izpolnila. To še zlasti velja, ker iz razlogov izpodbijanega sklepa, izhaja, da ne gre za to, da tožnica ne bi vodila nobene evidence, temveč da evidenca, ki jo vodi oziroma na način kot jo vodi, ni v skladu s predpisi.
Tožnica ima prav, da upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a da se z njim doseže namen izvršbe. Iz sodne prakse izhaja, da mora ob upoštevanju teh dveh kriterijev upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
Tožeča stranka je oddala vlogo za dodelitev podpore za sklop A, zato upravni organ ni mogel presojati ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za podporo iz sklopa B, saj vloge za dodelitev podpore iz sklopa B ni oddal.
razlastitev - javna cesta - posegi v lastninsko pravico - nujnost in sorazmernost razlastitve - izvedensko mnenje
Zaključek, da ukrep, tj., zožitev projektirane širine pločnika glede na razpoložljivi prostor ni priporočljiv, je po presoji sodišča neargumentiran, zato izvid in mnenje nista jasna in popolna, saj ne dajeta odgovora na vprašanje, zakaj ta ukrep ni priporočljiv. Toženka tako v izpodbijani odločbi ni konkretno odgovorila na tožnikove ugovore, da je navedeno cesto mogoče rekonstruirati v manjših dimenzijah.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - nezakonitost občinskega odloka - objekt gospodarske javne infrastrukture - bencinski servis
Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse ter površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov in jih je mogoče šteti za poslovne površine. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto. Izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, je po tretji alineji 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost lahko utemeljeno upošteva, ko določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Prodaja naftnih derivatov v primerjavi z drugimi trgovinami pomeni drugačno, višjo stopnjo obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
Direktiva Sveta z dne 15. julija 1975 o odpadkih člen 8, 8a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZVO-1 člen 12, 13, 20, 20/9, 157, 157/1, 157/1-1.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - odpadki - ravnanje z odpadki - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali gre pri vseh zbranih količinah mešane komunalne odpadne embalaže za januar 2021 (352,22 tone) pri navedenem izvajalcu gospodarske javne službe za mešano komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO.