gradbeno dovoljenje - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru je bilo z izpodbijano odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da to ne obstaja več (drugi odstavek 281. člena ZUP). To pomeni, da o tožnikovi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja še ni bilo odločeno. Prvostopenjski upravni organ, ki je pristojen za odločanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, bo moral o tožnikovem zahtevku odločati ponovno in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da z izpodbijano odločbo postopek v tej zadevi ni bil končan. Takšno je tudi stališče ustaljene sodne prakse.
Ker bo torej moral prvostopenjski upravni organ o zahtevi ponovno odločati, bo tožnik v tem postopku lahko uveljavljal ugovore, ki jih navaja v tožbi. Zoper ponovno odločitev prvostopenjskega organa bo imel pravico do pritožbe in ko bo odločeno o njej, ob izpolnjevanju pogojev iz ZUS-1, tudi pravico do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo torej tožniku ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Kljub temu da sta okvir in vsebina upoštevnih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Izvorno državo je zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. Zgolj dejstvo, da je ekonomski (in socialni sistem) v izvorni državi zanj slabši, pa ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 21, 21/6, 29. ZDavP-2 člen 76.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - davčno priznani odhodki - odpis terjatev - dokazovanje - dokazno breme
Tožnik se v tožbi sklicuje, da bi bili nadaljnji postopki zoper neplačnike ekonomsko neupravičeni. Davčni organ je na podlagi 76. člena ZDavP-2 pravilno štel, da je tožnik tisti, ki mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Za konkretni postopek to pomeni, da je na tožniku dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za odpis terjatev pod pogoji iz šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe
Da bi bilo mogoče izpodbijano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske in konkretne razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, kar je delno izpolnila le pri merilih št. 3, 6 in 9. Za vrednotenje po teh merilih je pojasnila, da je te točke podelila avtomatično, vendar glede na to ni jasno, zakaj je tožniku ob sicer avtomatičnem podeljevanju točk dodelila 0 (nič) točk za nepridobitnost programa po kriteriju 9. S takorekoč enakim besedilom, kot ga je uporabila toženka za dodeljeno število točk, bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število točk. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostne v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali sodni preizkus.
ZDavP-2 člen 63, 63/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - zavrženje - samoprijava - informativni izračun dohodnine - zavrnitev tožbe
Ker je tožeči stranki informativni izračun dohodnine bil vročen, se ta ne more uspešno sklicevati na zakonsko dolžnost vložitve napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. tekočega leta za preteklo leto, saj je ta predpisana zaradi izpodbijanja domneve vročitve (85. člen ZDavP-2) za primere, ko davčni zavezanec informativnega izračuna dohodnine sploh ni prejel.
S tem, ko je informativni izračun dohodnine pridobil učinek vročene davčne odločbe, ni mogoče več vložiti samoprijave. Zato je sklep o zavrženju napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, vložene po vročitvi (in dokončnosti ter pravnomočnosti) odmerne odločbe, pravilen in utemeljen na zakonu.
dohodnina - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Stališče tožene stranke, da neupoštevanje dodatnega besedila „pri opravljanju državnih funkcij“ iz točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije v slovenski verziji nima neposrednega vpliva na razlago vsebine tega odstavka, je materialnopravno napačno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidljivo območje - odlok - exceptio illegalis
Drugi kriterij velja zlasti za zazidana stavbna zemljišča (občina v zvezi z drugim kriterijem navaja obstoječo nezakonito gradnjo), prvi kriterij (pritisk na pozidavo) pa je presplošen, da bi pojasnil tako visoko razliko v vrednotenju med drugim in tretjim območjem, sodišče ne more preizkusiti utemeljenosti razlogov za bistveno večjo razliko v obremenitvi nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so po 16. členu Odloka opredeljena kot "ostala stavbna zemljišča", v drugem območju v razmerju do tretjega.
16. člena Odloka je v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč - "ostala stavbna zemljišča" (torej nezazidanih stavbnih zemljišč z nestanovanjskim namenom) v drugem območju, v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Sodišče je zato na podlagi 125. člena Ustave pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe odklonilo uporabo navedene določbe Odloka (exceptio illegalis). To pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe.
ZKZ člen 107, 107/B. ZIN člen 32. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (2009) člen 7, 8.
kmetijstvo - gnojenje - kmetijsko okoljski ukrepi
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, v postopku, v katerem je bila izdana, pa tudi ni bilo nepravilnosti, ki bi zahtevale njeno odpravo. Tožnici je bil izdan ustni ukrep na zapisnik, skladno z 211. členom in četrtim odstavkom 144. člena ZUP v skrajšanem ugotovitvenem postopku, za kar so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni zakonski pogoji glede nujnih ukrepov v javnem interesu, ki jih za takšne primere dopušča ZUP in Odredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2, 115. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - prosilec za mednarodno zaščito - zmotna uporaba materialnega prava
Določila 5. točke prvega odstavka tedaj veljavnega besedila 115. člena ZMZ-1 ni mogoče interpretirati tako ozko, da bi smela tožena stranka zbirati samo podatke o naslovu prosilca za mednarodno zaščito. Že sam pojem začasnega prebivališča pomeni, da ne more trajati neomejeno dolgo, zato je povsem logično, da Ministrstvo za notranje zadeve evidentira tudi začetek nastanitve in datum izselitve oziroma konec nastanitve.
Po mnenju sodišča se tožeča stranka tudi upravičeno sklicuje na določilo 2. alineje drugega odstavka 50. člene ZMZ-1, ki določa, da se prošnja šteje za umaknjeno tudi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo. Ker to določilo izrecno govori o uradnih evidencah, se predpostavlja, da sme Ministrstvo za notranje zadeve tako uradno evidenco tudi voditi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahteven objekt
Obravnavani kontejner gre šteti za objekt. Slednji je s tlemi namreč povezan vsaj s priključkom na greznico ter priključkom na javno električno omrežje, brez škode za njegovo bistvo pa ga ni mogoče premakniti ali odstraniti. Pri predmetnem objektu ne gre zgolj za začasno ali naključno postavljen objekt, pač pa je namenskost in funkcija objekta v konkretnem primeru usmerjena h konkretnemu zemljišču, v katerega je vgrajena tudi greznica in električna inštalacija, s katero je objekt povezan.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - informacije javnega značaja - odložitev izvršitve odločbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - težko popravljiva škoda - razkritje podatkov
V obravnavani zadevi tožeča stranka ni zavezanka za dostop do informacij javnega značaja, temveč stranski udeleženec, na katerega se zahtevani podatki nanašajo, in zato vložitev njegove tožbe nima učinka iz tretjega odstavka 10. člena ZInfP.
Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je lahko nedvomno težko popravljiva posledica, ki jo uveljavlja tožeča stranka.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 1. točko tar. št. 33 OT. Ta določa, da se nagrada za sestavo predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja in ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka odmeri po 1. točki tar. št. 18 OT ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen. V skladu s sodno prakso je treba s prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke tar. št. 33 OT razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika in ne celotnega dolga.
Sodišče je presojalo, ali je tožnikovo članstvo v KGZS obvezno in s tem plačilo zborničnega prispevka ter ali tožnikove socialno-ekonomske razmere lahko vplivajo na odločitev o odmeri zborničnega prispevka.
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo.
razrešitev postavljenega odvetnika - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - razlogi na strani upravičenca
Pristojni organ za BPP odloča o razrešitvi postavljenega odvetnika tako na zahtevo upravičenca kot na zahtevo postavljenega odvetnika. Vendar je za nastop posledice, tj. da se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in da se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP, relevantno, ali pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca, zaradi katerih postavljeni odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - procesna sposobnost
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik navedbe o delovanju za Kurdsko demokratsko stranko uveljavljal že v prvem postopku, glede težav s pripadniki Etelaata v očetovem podjetju je rekel, da gre bolj za očetove težave kot za njegove, ob podaji prošenj za mednarodno zaščito pa o tem ni govoril, v prvotnem postopku pa nikoli ni omenjal težav z Etelaatom v zvezi z delovanjem podjetja. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bilo s tožnikom opravljenih veliko razgovorov in bi lahko povedal vse, kar se mu je zdelo pomembno za uveljavljanje prošnje za mednarodno zaščito, da je bil poučen o svojih pravicah in dolžnostih in mu je bilo obrazloženo, da mora govoriti resnico in ničesar zamolčati in da je imel tudi pravno pomoč. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožnik svojo spolno usmerjenost in ogroženost omenil šele pri zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in da gre za dogodke, ki so se zgodili, preden je zapustil izvorno državo in niso nastali po izdaji predhodne odločitve, prva oseba, s katero je o tem govoril, pa je bila oseba, ki mu je nudila psihološko pomoč, ki jo je obiskoval, ko o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito še ni bilo odločeno.
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge z vpogledom v zdravniško dokumentacijo tožnika z zdravljenjem pri psihoterapevtki Maji Gostič ter z zaslišanjem imenovane in s postavitvijo drugega izvedenca psihiatrične stroke. Sodišče je namreč že v prvem postopku odločanja o zahtevi za uvedbo ponovnega postopka postavilo izvedenko psihiatrične stroke in jo tudi zaslišalo na glavni obravnavi in zato ni nobenega razloga, da bi ponovno postavilo izvedenca iste stroke. Sodišče nima razlogov, da bi dvomilo v strokovnost podanega mnenja in je iz tega razloga izvedba tega dokaza nepotrebna. Izvedenka je pri podaji mnenja upoštevala tudi to, da je bil tožnik tedaj vključen v psihoterapevtski proces pri Maji Gostič, zaradi česar je izvedba predlaganih dokazov tožeče stranke nepotrebna.
V obravnavani zadevi je tožnica tožbo umaknila, ker je drugostopenjski organ po vložitvi tožbe zaradi molka organa pozneje med sodnim postopkom izdal upravni akt in odločil o tožničini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi tožničine izjave o umiku z dne 5. 9. 2023 ravnalo, kot mu narekuje tretji odstavek 39. člena ZUS-1, in predmetni postopek ustavilo.
138. člen ZZZDR je jasno določal, da zakonca lahko samo skupaj posvojita otroka. Tožnikov postopek se je začel na predlog tožnika in njegove bivše žene, ki pa je tekom postopka nesporno umaknila svojo vlogo za posvojitev. Zato tudi sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ ravnal prav, ko je njen umik soglasja štel za umik njene vloge za posvojitev, posledično posvojitev po zakonsko določenih pogojih iz 138. člena ZZZDR ni bila več možna. Zato je organ ravnal prav, ko je na podlagi 135. člena ZUP z izpodbijanim sklepom ustavil postopek posvojitve.
ukrep inšpektorja - inšpekcijski postopek - ravnanje z odpadki - skrajšani ugotovitveni postopek - poseben ugotovitveni postopek - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Inšpekcijski postopek je toženka začela po prejemu prijave javnega podjetja, da tožnik ni vključen v sistem ravnanja z odpadki, in sicer je bil postopek začet po uradni dolžnosti. Dejstva, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ ne izhajajo iz uradnih evidenc. V predmetni zadevi tako niso bili podani pogoji za vodenje skrajšenega ugotovitvenega postopka. Izpodbijana odločba je nezakonita in jo je treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponoven postopek.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe s fikcijo opravljena 29. 3. 2023. To pomeni, da je od naslednjega dne, torej od 30. 3. 2023, treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 29. 4. 2023. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo priporočeno po pošti oddala šele 3. 5. 2023, zato je tožba vložena prepozno.