Na podlagi prvega odstavka 120. člena ZUJIK minister, pristojen za kulturo, na podlagi predloga strokovne komisije izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa. To pomeni, da odločanje o vsaki posamezni vlogi oziroma prijavi na javni razpis predstavlja samostojno javnopravno zadevo. V skladu z navedenim sodišče niti če bi šlo za pravočasne dokazne predloge, ne bi opravilo vsebinske primerjave med izpodbijano odločbo in odločbami o odobritvi sofinanciranja, ki so bili v okviru predmetnega javnega razpisa izdani nekaterim ostalim prijaviteljem, saj je predmet tega upravnega spora zgolj pravilnost in zakonitost odločbe, ki je bila izdana tožniku.
Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da vloge prijaviteljev ocenjuje strokovna komisija. Ker dodeljevanje javnih sredstev ne sme biti arbitrarno, mora biti tudi strokovna ocena komisije oziroma njenih članov pojasnjena, saj se le tako prijavitelj seznani z načinom, na katerega so bila uporabljena razpisna merila, ter, če šteje, da je bilo pri tem kakšno pomembno dejstvo spregledano oziroma merilo zmotno uporabljeno, kršitev uveljavlja s pravnimi sredstvi.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele
Pravilo četrtega odstavka 10. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode je res subsidiarne narave, torej pride v poštev šele, ko tožena stranka ne uspe pridobiti površine parcele. Toda tožeča stranka je prezrla, da ne iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in Odloka (prvi odstavek 10. člena Odloka), ne iz prostorskega akta in Odloka (drugi odstavek 10. člena Odloka) tega podatka ni mogoče razbrati. Tožena stranka tudi iz predložnih listin površine parcele v pomenu prvega odstavka 4. člena Odloka ni mogla ugotoviti. Odločba Oddelka za družbene službe in splošne zadeve skupščine občine Ljubljana - Šiška številka 3/3-464-32/68 z dne 10. 10. 1968 vsebuje le informacijo o površini zemljišč, ki so se izročila v posest in uporabo za oddajo za gradnjo. Te površine, ki pri nekaterih lastnikih znašajo čez 3.000 m², niso parcele po prvem odstavku 4. člena Odloka. To so le nepremičnine, ki so bile odvzete; niso določena zemljišča, na katerih je predviden posamezen objekt in njemu služeče površine. Navsezadnje ni verjetno, da bi parcela po prvem odstavku 4. člena Odloka, torej stavbišče s služečim zemljiščem za gradnjo družinske hiše, znašala preko 3.000 m².
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3. ZEKom-1 člen 106, 106/5, 223, 223/1, 224.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - izvršljivost odločbe - ničnost odločbe
Dispozitiv ne nasprotuje pravnemu redu, ukrep pa je tudi tudi objektivno gledano mogoče izvršiti. Vsebuje namreč kršitev, ki je kvalitativno in kvantitativno opredeljena, saj tožniku nalaga, da popravi napačne cene svojih storitev, ki jih je ta zaračunal iskalcem dostopa v obdobju od 1. 6. 2018 do 30. 6. 2018, na način, da objavi obvestilo o spremembi cen storitev veleprodajnega lokalnega dostopa do NGA omrežja na fiksni lokaciji.
Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval napačno ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi, tj. vrne napačno zaračunane zneske. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je toženka v odločbi z dne 21. 6. 2021 z naložitvijo povrnitve razlike med cenami, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, in cenami, ki jih je tožnik zaračunal iskalcem dostopa, odločila o civilnopravnih razmerjih, torej mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9, 9/1, 11, 11/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 10.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov - zaslišanje priče - sklep o preiskavi - meritorna odločitev - odsotnost iz pisarne - kilometrina
V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, če je bilo vse opravljeno na isti dan. V preiskavi gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok.
Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče meni, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba.
Zahtevek za vračilo sredstev praviloma ni upravna odločba. Kljub temu pa je takšen zahtevek mogoče šteti za upravno odločbo, če ima (ne glede na naslov) njegova vsebina elemente upravne odločbe. Iz obrazložitve zahtevka na vračilo sredstev z dne 13. 12. 2021 izhaja, da je z njim ZRSZ na podlagi 45. člena ZDUOP ter 7. člena Sklepa, tožnici naložil povrnitev sredstev v višini 28.331,97 EUR. Hkrati je navedel vsa dejstva, ki so podlaga za takšen zahtevek, določil je tudi rok za izpolnitev naložene obveznosti in pravne posledice v primeru neizpolnitve obveznosti. V zahtevku na vračilo sredstev je bil razviden datum izvršljivosti, znesek obveznosti in tek zamudnih obresti. Glede na tako vsebino, zahtevek za vračilo sredstev z dne 13. 12. 2021 upravna odločba, s katero je bilo odločeno o obveznosti tožnice.
45. člen ZDUOP, ki določa, da zoper sklep ni pritožbe. Sodišče se z navedenim ne strinja in pritrjuje tožnici, ki pravilno opozarja, da 45. člen ZDUOP ureja postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače, torej ureja vlogo, s katero se pridobi pravica do nadomestila in ne postopek vračila morebitnih neutemeljeno izplačanih sredstev. Vračilo neupravičeno prejetih sredstev je urejeno v sedmem odstavku 47. člena ZDUOP, ta člen pa pravice do pritožbe ne izključuje.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - vračilo izplačanih stroškov - državna pomoč - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij
Začasni okvir glede na svoj namen in vsebino nima zavezujočega učinka za države članice in se v državah članicah ne uporablja neposredno. Državi članici ne nalaga nobenih obveznosti glede (načina) zakonskega urejanja področja državnih pomoči, temveč ji zgolj sporoča, katero državno pomoč bo Komisija štela za združljivo z notranjim trgom, če se bo država članica zanjo odločila, in pod katerimi pogoji.
Iz 109. do 112. člena ZIUOPDVE je razvidno, da zakonodajalec v Republiki Sloveniji izjeme za mikro in mala podjetja v težavah v slovenskem pravnem redu ni implementiral, zato se ta izjema v Republiki Sloveniji ne uporablja. Zakonsko predpisanih pogojev za dodelitev državne pomoči tudi sodišče ne more spreminjati. Če namreč zakonodajalec za določene kategorije upravičencev (mikro in mala podjetja) izjeme od splošnega pravila (da podjetja v težavah ne morejo biti prejemniki denarne pomoči) ni predvidel, ne more tega namesto njega storiti (niti zgolj z razlago predpisa) sodišče.
ZMZ-1 člen 82a, 84, 84/1, 84/1-4. Uredba o hišnem redu azilnega doma (2021) člen 10, 11. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevano kršitev pravil bivanja v azilnem domu opredelila, kot lažjo ali težjo v smislu 82. a člena ZMZ-1. To je storila šele v odgovoru na tožbo, ko je njegovo ravnanje opredelila kot težjo kršitev. Vendar z navedbami v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve sklepa.
Iz izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka presojala nujnost in sorazmernost tožnikovega pridržanja. Ni razvidno, zakaj ni bil uporabljen nekoliko blažji ukrep iz drugega odstavka 82.b člena ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 20, 20/5.
mednarodna zaščita - odgovorna država članica - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik bo imel v primeru vrnitve Republiki Hrvaški povsem drugačen status in se ga bo drugače obravnavalo, ko bo vrnjen na podlagi Uredbe Dublin III, kot pa je bil obravnavan, ko je ilegalno prečkal bosansko-hrvaško mejo. Tožnik z uradnimi osebami, ki so pristojne za vodenje postopkov mednarodne zaščite na Hrvaškem, sploh še ni prišel v stik.
Po presoji sodišča iz ugotovitev toženke, ki jim tožnica konkretno ni ugovarjala, izhaja, da so tujci (in s tem tudi slovenski državljani) na Hrvaškem upravičeni do denacionalizacije premoženja. Iz ugotovitev toženke nadalje izhaja, da je vsebina ZN v bistvenem podobna določbam ZDen, s čimer se sodišče strinja. V upravnem spisu se nahaja tudi več odločitev, iz katerih izhaja, da je bilo premoženje v Republiki Hrvaški vrnjeno slovenskim državljanom. Pri tem se je tudi tožnica na naroku strinjala, da so pravice upravičencev glede aktivne legitimacije, denacionalizacije, vrste premoženja, oblike odškodnine in ostalih pogojev primerljive. Glede na vse navedeno je dejanska vzajemnost tudi po presoji sodišča izkazana in so hrvaški državljani v Sloveniji upravičenci do denacionalizacije.
Po presoji sodišča iz drugega odstavka 58. člena ZN nesporno izhaja, da omejitev velja za vse oblike podržavljenega premoženja, tj. da ZN določa, da noben upravičenec za celotno podržavljeno premoženje ne more prejeti več kot 3.700.000,00 kun. Sodišče pa se strinja s tožnico, da je treba pri razlagi pojma materialne vzajemnosti, ki jo ZDen v citiranem tretjem odstavku 9. člena zahteva za denacionalizacijo premoženja osebam, ki niso slovenski državljani, izhajati iz vsebinskih pogojev, pod katerimi lahko slovenski državljani v državi tujca pridobijo vrnjeno podržavljeno jim premoženje. Ti pogoji morajo biti enaki oziroma bistveno primerljivi ne samo glede upravičencev in oblike vračanja, ampak tudi glede višine odškodnine. Tako sodišče razume tudi obstoječo sodno prakso.10 Zato je treba to omejitev pri vračanju premoženja hrvaškim državljanom v Republiki Sloveniji upoštevati.
COVID-19 - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - delno povračilo izplačanih nadomestil plač - rok za vložitev zahteve - posledice zamude - zamuda roka - prekluzivni rok - prenehanje pravice - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
Z rokom iz prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE je zakonodajalec določil časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, torej rok za uveljavitev materialne pravice, in je zato ta rok materialni rok. Ker zakon ni določil, da se ta rok upošteva le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je skladno z določbo 27. člen ZSVarPre pravilno odločila, da glede na to, da tožnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP, je ta skladno z določbo 49. člena ZBPP dolžan prejeto BPP vrniti. Vrednost tožnikovega lastniškega deleža v podjetju namreč znaša 25.762,96 EUR, kar pomeni, da presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
javni razpis - prijava na javni razpis - točkovanje vloge - obrazložitev akta - sofinanciranje projekta
V primeru, ko razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za vse vlagatelje, ki so dosegli minimalen prag, v poštev za sofinanciranje pridejo le vloge z največjim številom točk, in sicer se razpoložljiva sredstva vlagateljem dodeljujejo do porabe sredstev, namenjenih posamezni kohezijski regiji. Izpodbijani sklep tudi ni nezakonit iz razloga, ker iz obrazložitve ni razvidno, na katero mesto je bila uvrščena tožničina vloga. Take vsebine obrazložitve namreč ne Javni razpis ne ZUP ne zahtevata.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - odvzeta poslovna sposobnost
Iz tožbe ni mogoče razbrati, da bi katera koli okoliščina iz 6. ali 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, na kateri se sicer tožnik v tožbi pavšalno sklicuje, lahko prišla v poštev v konkretnem primeru. Tožnik le na splošno zatrjuje, da so razlogi za odvzem njegove poslovne sposobnosti: psihično in ekonomsko nasilje države in njegova duševna in socialna stiska ter zmotno meni, da je ugotovitev tožene stranke, da mu je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, nepravilna.
ZBPP člen 27, 27/1. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-4.
zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - o isti zadevi že vodi sodni postopek - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 9. 6. 2023 se ne nanaša na isti sodni postopek, kot njena prošnja z dne 21. 3. 2023.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - subjektivni pogoj - dohodek
Tožnik pravno odločilnega dejstva o višini povprečnega mesečnega dohodka ne prereka, zato sodišče zaključuje, da je toženka v izpodbijani odločbi ustrezno ugotovila vsa pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik ne izpodbija ter ustrezno ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega z zakonom določenim cenzus, ki je v višini 930,68 EUR. Toženka je prošnjo tožnika za odobritev BPP upravičeno zavrnila.
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004) člen 7, 7/1, 7/3, 8. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 12, 12/1, 12/1-a, 16.
varstvo živali - ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - rjavi medved
Upoštevajoč strokovna pojasnila ter ocene učinka odstrela na zmanjšano raven konfliktov, po kateri naj bi se ti ob odstrelu 215 medvedov zmanjšali za 14 % na ravni države oziroma za 17 % na ravni lovišč, v katerih je odstrel predviden, sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o nesorazmernosti oziroma neučinkovitosti ukrepa ter pritrjuje zaključku toženke, da cilja, ki ga želi doseči z izpodbijanim dovoljenjem, ni mogoče doseči samo z ostalimi neletalnimi ukrepi, ki se že intenzivno izvajajo, kar pomeni, da za dosego cilja ni druge zadovoljive možnosti.
Toženka je upoštevala obseg konfliktov, da je konflikte ponderirala glede na njihovo težo, upoštevani sta bili tudi narava in teža konfliktov. Vsi prej navedeni konflikti po presoji sodišča predstavljajo v bodoče grozečo resno škodo za varnost ljudi (in zdravje) (kot npr. pojavljanje medveda v naseljih oziroma njihovi neposredni bližini in s tem povezani konflikti), kot tudi resno škodo na živini oziroma premoženju. Očitek, da je cilj dovoljenja trofejni lov, tako ne vzdrži sodne presoje. Sodišče tudi sodi, da je izkazana vzročna zveza med preprečitvijo resne škode v smislu člena 16(1)(b) Habitatne direktive in odvzemom 230 osebkov rjavi medved iz narave, kot tudi, da so izkazani razlogi za odvzem po drugi in tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odločba upravnega organa druge stopnje - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbe v danem roku ni popravil in izpodbija upravni akt, ki se v upravnem sporu ne more izpodbijati, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt - preganjanje - varna izvorna država - ekonomski razlog
V obravnavani zadevi ni podan subjektivni element, ker okoliščine, ki jih tožnik zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1. Zato toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.