rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - spor polne jurisdikcije
Stališče tožene stranke, da že obstoji davčna in sodna praksa, ki v konkretnem pritrjuje stališču davčnih organov, češ da že zgolj to, da ima tožnik v Sloveniji mladoletno hči, za katero plačuje preživnino in jo tudi obiskuje (pri čemer se okoliščine v zvezi s stiki, zaradi stališča o absolutni prevladi te osebne vezi, niso ugotavljale), ob nespornih ostalih ekonomskih in deloma tudi osebnih interesih v Švici in življenjskem stališču v tožbi, da že zgolj oddaljenost med državama preprečuje intenzivne stike, zadostno dejstvo za ugotovitev rezidenčne vezi po 5. točki 6. člena ZDoh-2, ni pravilno.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDMV člen 11. ZDDV-1 člen 11.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga - najem vozila - lizing - finančni lizing
V zvezi z najemom vozila se je Sodišče Evropske unije že izreklo, da ne gre za dobavo blaga, ampak je treba tak najem načeloma šteti za opravljanje storitev. Z vidika DDV pa je pomembno nadaljnje razlikovanje med finančnim in poslovnim najemom, in sicer iz razloga, ker se izročitev blaga v finančni najem pod določenimi pogoji za namene DDV obravnava kot dobava blaga. V skladu z 11. členom ZDDV-1 namreč pridobitev blaga znotraj Unije pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah, kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju. Kot izhaja iz sodne prakse SEU, je za finančni najem značilen prenos večine prednosti in tveganj, povezanih s pravnim lastništvom, na lizingojemalca (najemnika). To, da se prenos lastništva opravi ob izteku pogodbe ali da je diskontirana vsota obrokov skoraj enaka tržni vrednosti blaga, sta značilnosti, ki sta vsaka zase ali skupaj merili, s katerima je mogoče ugotoviti, ali je pogodbo mogoče opredeliti kot finančni najem. Najem avtomobila na podlagi pogodbe o lizingu ima torej lahko značilnosti, ki so primerljive pridobitvi investicijskega blaga. Zato je, če pogodba o lizingu, ki se nanaša na avtomobil, določa bodisi to, da se lastništvo navedenega vozila ob izteku pogodbe prenese na lizingojemalca, bodisi to, da lizingojemalec razpolaga z glavnimi upravičenji lastninske pravice nad navedenim vozilom, zlasti da se nanj prenese večina prednosti in tveganj v zvezi s pravnim lastništvom vozila in da je diskontirana vsota obrokov skoraj enaka tržni vrednosti blaga, transakcijo treba obravnavati kot pridobitev investicijskega blaga.
davčna izvršba - nepopolna in nerazumljiva tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba organa druge stopnje ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Tožnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - prekrškovni postopek
Za sodno varstvo po ZBPP se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom
Brezplačna pravna pomoč po 7. členu ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, do česar se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
dohodnina - drug dohodek - odmera dohodnine - predmet obdavčitve
Z vidika davčnega prava se pokaže, da je izplačilo spornega zneska, ki presega vrednost iz pogodbe, in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi, samostojna transakcija, ki ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in ki obenem ne predstavlja dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero. Čim pa je tako, in obravnavanega dohodka tudi ni mogoče uvrstiti med druge vrste dohodkov, ki so našteti v 105. členu ZDoh-2 oziroma med dohodke, ki so izvzeti iz obdavčenja, kar je v obravnavanem primeru nesporno, se pokaže, da gre lahko pri izplačanem znesku le za drug dohodek iz zgoraj citirane določbe ZDoh-2, ki je kot tak predmet obdavčitve z dohodnino na način na podlagi zakonskih določb, na katere se pravilno sklicuje že davčni organ v izpodbijani odločbi.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Iz njegove prošnje za mednarodno zaščito je jasno razvidno, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov, saj tam ni dela. Zgolj dejstvo, da je ekonomski sistem v izvorni državi zanj slab, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
vpis na fakulteto - začasna odredba - vpis v prvi letnik - pravica do izobraževanja - težko popravljiva škoda - posebne potrebe otroka
Izobrazba in šolanje sta tako pomembna in z Ustavo RS zavarovana dobrina (57. člen Ustave), da sodišče opis škode, ki bi tožnici lahko nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, ocenjuje kot dovolj prepričljiv in verjeten. V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, slikarstvo - video, animacija in novi mediji, eno predmetni, univerzitetni, redni študij. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2023/24), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča. Sodišče je torej zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem zato, ker v primeru, če bi tožnica s tožbo uspela, ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja. Po oceni sodišča začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje tudi ne nasprotuje javni koristi.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - ničnost odločbe
Opisana ravnanja ne morejo imeti za posledico ničnosti izdanih upravnih odločb, saj več kot očitno niso bila uperjena zoper uradni osebi upravnih organov, ki sta odločali v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji, navedena ravnanja pa tudi sicer po svoji naravi ne predstavljajo dejanj pritiska na določeno osebo v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
Vprašanje, kdo je bil tisti, ki je posamezniku omogočil delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in prijave v obvezna socialna zavarovanja, oziroma vprašanje, v čigavem imenu in za čigav račun (za svoj račun ali za račun nekoga drugega, na primer kot njegov poslovni pooblaščenec) je ta pri tem deloval, pa je ključno, saj se v skladu z zakonom posamezniku, ki je delal na črno, z inšpekcijsko odločbo prepove opravljanje dela pri tistem delodajalcu, za katerega je v dokaznem postopku ugotovljeno, da je delavcu omogočil delo brez pravne podlage in ki za ugotovljeno kršitev zakonskih obveznosti tudi odgovarja v postopku o prekršku, ki sledi inšpekcijskemu postopku.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - ponovno odločanje - zavrženje tožbe
Po prvem odstavku 36. člena ZUS-1 je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi ali tožnik izkazuje pravni interes za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu. Pravni interes za upravni spor je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Ker si tožnik z vloženo tožbo ne more (več) izboljšati pravnega položaja, jo je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
Bistveno vprašanje zaračunavanja za papirnati izvod računa, ki v škodo potrošnika povzroča znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank in nasprotujeta načelu vestnosti in poštenja, v izpodbijani odločbi, po presoji sodišča ni v zadostni meri raziskano in pojasnjeno, saj tožena stranka tega, v čem zaradi spornega pogoja (morda) pride do znatnega neravnotežja med pogodbenimi pravicami in obveznostmi ni ugotavljala, saj je zavzela stališče, da po zadevnih določbah ZVPot zadostuje že, če se papirnati izvod (ali kakršna koli druga oblika računa, tudi v elektronski obliki) računa potrošniku zaračuna, in sicer ne glede na druge okoliščine posla oziroma ostalo vsebino konkretne pogodbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo argumenti, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v obravnavani zadevi za povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank oziroma kakšno je to ravnotežje.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, ker je16. 9. 2023 samovoljno, zapustil azilni dom in se vanj do 22. 9. 2023 ni vrnil. Na to ne vpliva niti zatrjevanje tožnikove pooblaščenke, da se naj bi tožnik nahajal v Sloveniji dan pred narokom, pri čemer tožnikova pooblaščenka ni vedela, zakaj se tožnik naroka ni udeležil, kljub temu, da je bil o naroku za glavno obravnavo po izjavi pooblaščenke obveščen.
informacije javnega značaja - nerazumljiva tožba - poziv na popravo - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti in kljub tožnikovi dopolnitvi tožbe z dne 23. 8. 2023, ostala tako nepopolna, nerazumljiva, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati.
ZUJIK člen 100, 100/1. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - neobrazložena odločba - kršitev materialnega prava
Podrobnejših pravil o obrazložitvi odločbe ZUJIK ne vsebuje. Sodišče se je zato naslonilo na prvi odstavek 214. člena ZUP (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). Poleg ostalega, obrazložitev obsega razloge, ki v oziru na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ne enih, ne drugih (razlogov) glede na posamezne kriterije v izpodbijani odločbi ni mogoče zaslediti. Posledično odločbe (tudi) ni mogoče preizkusiti. To predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pomanjkljiva obrazložitev ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
Za manjše število točk po treh povsem različnih kriterijih (in merilih) je iskati vzrok v odsotnosti „vidnejšega prispevka slovenskih glasbenikov“. To bode v oči, saj niti eden od kriterijev ne vsebuje merila prispevka slovenskih glasbenikov. Z drugimi besedami, Ministrstvo ni pretehtalo Projekta po razpisnih kriterijih (in merilih). To pomeni, da ni pravilno uporabilo materialnega prava (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
ZDoh-2 člen 36, 41. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
dohodnina - odmera dohodnine - dejanski stroški - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - službena pot - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Tožnikova zatrjevanja glede obstoja službenih potovanj v ugovoru zgolj pavšalna in je zato davčni organ tožnika, ki nosi v tem pogledu breme dokazovanja, utemeljeno pozval, da predloži dokazila za svoje trditve. Nakar je tožnik v skladu s pozivom dopolnil tabelo opravljenih poti, ki jih je vse opredelil oziroma upošteval kot službene, posredoval pa je tudi zahtevano potrdila izplačevalca o tem, da so bile vse poti, navedene v seznamu opravljene v sklopu opravljanja tožnikovega dela pri dohodku vir 1230. Iz omenjenega poziva ne sledi, na katera dokazila, ki služijo razmejitvi službenih poti od prevozov na delo in z dela, se zahteva nanaša. Zato je temu ustrezna tudi povsem splošna vsebina potrdila delodajalca in iz katerega po presoji sodišča omenjena opredelitev oziroma razmejitev opravljenih prevozov ni v zadostni meri izkazana, kot to sicer meni tožena stranka.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3. ZEKom-1 člen 106, 106/5, 223, 223/1, 224.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - izvršljivost odločbe - ničnost odločbe
Dispozitiv ne nasprotuje pravnemu redu, ukrep pa je tudi tudi objektivno gledano mogoče izvršiti. Vsebuje namreč kršitev, ki je kvalitativno in kvantitativno opredeljena, saj tožniku nalaga, da popravi napačne cene svojih storitev, ki jih je ta zaračunal iskalcem dostopa v obdobju od 1. 6. 2018 do 30. 6. 2018, na način, da objavi obvestilo o spremembi cen storitev veleprodajnega lokalnega dostopa do NGA omrežja na fiksni lokaciji.
Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval napačno ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi, tj. vrne napačno zaračunane zneske. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je toženka v odločbi z dne 21. 6. 2021 z naložitvijo povrnitve razlike med cenami, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, in cenami, ki jih je tožnik zaračunal iskalcem dostopa, odločila o civilnopravnih razmerjih, torej mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
inšpekcijski postopek - delo na črno - zaposlovanje na črno - prepoved opravljanja dela
V obseg odgovornosti vodje gradnje za varnost in zdravja pri delu in tudi samega vodenja gradbišča sodi tudi nazdor nad tem, katere osebe se na gradbišču nahajajo, zato tožnik nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da te odgovornosti nima (preko odgovornosti vodje del oziroma gradnje) in da ni mogel nadzorovati oseb, ki so bile na njegovem gradbišču. Posledično so vse okoliščine in dokazni predlogi v zvezi z razlogi, zaradi katerih naj bi bil delavec na gradbišču in tam tudi delal, pravno nerelevantne, odločitev prvostopenjskega organa pa zakonita in pravilna.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9, 9/1, 11, 11/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 10.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov - zaslišanje priče - sklep o preiskavi - meritorna odločitev - odsotnost iz pisarne - kilometrina
V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, če je bilo vse opravljeno na isti dan. V preiskavi gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok.
Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče meni, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba.
Vložitev zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je zato po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ2 in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče v zadevi U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017.