procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku – pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe
Ker pritožnica ni stranka glavnega postopka in zakon ne določa, da lahko druga oseba, ki ni stranka postopka vloži pritožbo zoper sklep izdan na podlagi določil 267. člena ZFPPIPP, pritožnica ni pridobila upravičenja v insolventnem postopku opravljati procesna dejanja.
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka zunaj obravnave – sodba na podlagi pripoznave
Postopek na prvi stopnji praviloma poteka tako, da predhodnemu preizkusu tožbe in vročitvi tožbe tožencu sledi odgovor na tožbo, razpis glavne obravnave in izdaja odločbe. Če se postopek kljub temu zaključi zunaj obravnave, je to posledica dejanj ali opustitev stranke, katerih nasprotna stranka ni bila dolžna predvideti. Zato je upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15. dneh od prejema odločbe.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
izvršba zaradi izterjave preživnine – ugovorni razlogi
Razlogov, ki preprečuje izvršbo po prvem odstavku 55. člena ZIZ, ne predstavlja niti nezmožnost plačila preživnine, ker dolžnica ni zaposlena in prejema denarno socialno pomoč, niti dejstvo, da dolžnica nima denarnih sredstev na TRR in nima rubljivih premičnin, niti dejstvo, da mld. upnica preživnine ni uveljavila od preživninskega sklada.
ZASP člen 33, 33/2, 75, 75/1 80, 80/1, 80/2, 168, 168/3. ZOR člen 99, 99/2, 100.
prenos materialnih avtorskih pravic – pravica do razmnoževanja in distribuiranja – obseg prenosa – razlaga pogodbe – vmesna sodba
Sporno besedilo točke 08.01. obeh pogodb se glasi: „Naročnik ima pravico, da naročeno in plačano delo uporablja za namene, v obsegu in za področje, za katere je bilo izdelano. Časovna uporaba naročenega dela ni omejena.“ Razlaga, ki jo ponuja tožena stranka, bi pomenila, da bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic ob podpisu pogodbe nedoločen, saj bi bil odvisen od bodočega negotovega dejstva. Medtem, ko je bilo plačilo opredeljeno v točki 03.01. pogodb v fiksnem znesku, preračunano v točke, pa bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic na toženo stranko odvisen zgolj od kasnejšega naročila tožeči stranki za izvedbo prilagoditve etikete za novo teritorialno območje. Da bi s takšno razlago pogodbe tožena stranka uspela, bi morala dokazati, da je bil ob sklenitvi pogodbe dejansko takšen namen pogodbenih strank, da se tožeča stranka s tem odpoveduje nadomestilu za uporabo etiket na vseh območjih, za katera bo morebiti kasneje po naročilu tožene stranke izvajala prilagoditve etiket. Pravilna jezikovna razlaga besedila pogodbe zato lahko pripelje le do rezultata, da je upoštevno „področje“ teritorialno območje, ki sta ga imeli pravdni stranki v mislih ob samem sklepanju pogodbe.
Toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni zatrjeval okoliščin iz 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe (da je uveljavljal subvencionirano najemnino, izredno pomoč pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestil lastnika stanovanja), zato mu je sodišče ob obstoju krivdnega razloga (ker ni plačeval najemnine) pravilno odpovedalo najemno pogodbo.
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZUN člen 46, 47, 48. ZSZ člen 15, 15/2. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev – funkcionalno zemljišče k stavbi – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje
Izhajajoč iz dejanske ugotovitve, da gre pri sporni parceli za stavbišče in funkcionalno zemljišče (in je šlo za tako parcelo (v prostorskem smislu) tudi v trenutku uveljavitve ZLNDL), je glede na dejanske ugotovljene okoliščine potrebno samo še ugotoviti, kdo je glede na naravo (prostorsko) navedene sporne parcele bil imetnik pravice uporabe navedene parcele v času uveljavitve ZLNDL. Upoštevajoč naravo zemljišča, vse citirane predpise (vključno z določbami 12. člena ZTLR), kot tudi določbe SZ o lastninjenju stanovanjskih hiš, prevzemu pravic in obveznosti lastnikov stanovanj(skih hiš) in glede funkcionalnega zemljišča (vključno z lastninskopravnimi razmerji glede funkcionalnega zemljišča), je (več kot jasno) v sistemu družbene lastnine sporna parcela pripadala lastniku stavbe, lastnica stavbe pa je nesporno v času uveljavitve ZLNDL bila tožnica.
postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – status upnika – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S prijavo terjatve je D. S. pridobil status upnika. Pri tem njegov status ne more biti odvisen od ažurnosti dela stečajnega upravitelja glede preizkusa terjatev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi upnik moral izkazati pravni interes za vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Čim je namreč upniku priznan tak status v postopku, se njegov interes za tak ugovor predpostavlja.
denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev
Posebna težka invalidnost, kot jo določa drugi odstavek 180. člena OZ, je pravni standard, ki ga ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – prijava pogojne terjatve - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Ker ni sporno, da je upnik prijavil terjatev, ki je znova nastala zaradi izpodbitega pravnega dejanja dne 25. 02. 2011, kar je več kot šest mesecev po vročitvi tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je prijavo kot prepozno zavrglo.
preklic izročitve - velika nehvaležnost kot pravni standard - razveljavitev izročilne pogodbe - plačevanje preživnine - izročilna pogodbe
Plačevanja preživnine v smislu drugega odstavka 115. člena ZD ne gre razumeti le dobesedno kot izplačevanje preživninskega zneska. Gre za neizpolnjevanje vseh dogovorjenih obveznosti oziroma bremen, ki so bila dogovorjena za ohranjanje izročiteljevega dotedanjega življenjskega standarda. To vključuje tudi oviranje užitka izročenega premoženja ali oviranje izvrševanja dogovorjene služnosti.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnik ni bil v dobri veri, ko je kupoval sporne nepremičnine od svoje pravne prednice. Vedel je, da je lastništvo glede obravnavanih nepremičnin sporno. Zato se ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo, v zvezi s tem pa tudi ne na določbe paragrafa 1500 ODZ in na ustrezna pravna stališča sodne prakse.
O pomotnem vpisu namreč govorimo, če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ni skladal z dovoljenim vpisom. V konkretnem primeru pa je sodišče očitno spregledalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in kljub tej prepovedi vpisalo lastninsko pravico v korist B. Ž. Za odpravo nepravilnosti napak, kot v tem primeru, ima zainteresirana oseba možnost vložitev tožbe.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.