stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka zunaj obravnave – sodba na podlagi pripoznave
Postopek na prvi stopnji praviloma poteka tako, da predhodnemu preizkusu tožbe in vročitvi tožbe tožencu sledi odgovor na tožbo, razpis glavne obravnave in izdaja odločbe. Če se postopek kljub temu zaključi zunaj obravnave, je to posledica dejanj ali opustitev stranke, katerih nasprotna stranka ni bila dolžna predvideti. Zato je upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15. dneh od prejema odločbe.
Namen ureditve v zakonski določbi (1. alineja 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ) je bil preprečiti dolžniku izpodbijanje obstoja upnikove terjatve do njega zgolj s pavšalnim zanikanjem poslovnega razmerja, ker ob dejstvu, da je na upniku dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira verodostojna listina, že takšno zanikanje zadošča za utemeljenost dolžnikovega ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku – pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe
Ker pritožnica ni stranka glavnega postopka in zakon ne določa, da lahko druga oseba, ki ni stranka postopka vloži pritožbo zoper sklep izdan na podlagi določil 267. člena ZFPPIPP, pritožnica ni pridobila upravičenja v insolventnem postopku opravljati procesna dejanja.
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
izvršba zaradi izterjave preživnine – ugovorni razlogi
Razlogov, ki preprečuje izvršbo po prvem odstavku 55. člena ZIZ, ne predstavlja niti nezmožnost plačila preživnine, ker dolžnica ni zaposlena in prejema denarno socialno pomoč, niti dejstvo, da dolžnica nima denarnih sredstev na TRR in nima rubljivih premičnin, niti dejstvo, da mld. upnica preživnine ni uveljavila od preživninskega sklada.
Spor po tožbi je bil pravnomočno končan še pred vložitvijo predloga za zaznambo spora. Vendar to še ne pomeni, da predlagatelji niso bili upravičeni predlagati zaznambe spora. Izbris zaznambe se v takem primeru dovoli namreč šele, če proti taki [pravnomočni] odločbi ni bila vložena revizija ali zahteva za varstvo zakonitosti oziroma če je potekel rok za njuno vložitev
Škoda, ki jo ima tožeča stranka pravico zahtevati na podlagi 54. čl. ZZZPB obsega stroške in zneske denarnih prejemkov, ki jih je izplačala brezposelni osebi in druge stroške, ki so nastali zaradi vključitve te osebe v program aktivne politike zaposlovanja (3. odst. 54. čl. ZZZPB).
priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – zaupanje v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Ker obstoječa, a nevknjižena služnost na zunaj ni bila jasno vidna, tožencu ni mogoče očitati, da ni bil dovolj skrben pri raziskovanju okoliščin, ki bi lahko kazale na obstoj pravice, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena. Zato se je lahko zanesel na zemljiškoknjižne podatke.
Zahtevek za plačilo civilne kazni ni nič drugačen od drugih zahtevkov, ki se glasijo na denar, zato mora biti določen in ne zadošča, da stranka le opredeli okoliščine za njegovo odmero. Na podlagi določb 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
protipravno ravnanje – napačna informacija kot protipravno ravnanje – lokacijska informacija
Pogoj, da napačna informacija predstavlja takšno protipravno ravnanje, ki predstavlja element odškodninske odgovornosti je, da je med ponudnikom in prejemnikom informacije vzpostavljen poseben bližnji odnos. Takšen odnos je podan, ko se prejemnik informacije lahko upravičeno zanese na pravilnost informacije in ko ponudnik informacije ve oziroma bi moral vedeti, da se bo prejemnik zanesel na dano informacijo.
Zakon sicer ne uporablja pojmov poljubne, obvezne in nujne sestavine pritožbe, vendar ni dvoma in sodna praksa je v tem popolnoma usklajena, da sta nujni sestavini pritožbe samo dve in sicer navedba sodbe oz. sklepa, ki se izpodbija in pritožnikov podpis.
O pomotnem vpisu namreč govorimo, če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ni skladal z dovoljenim vpisom. V konkretnem primeru pa je sodišče očitno spregledalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve in kljub tej prepovedi vpisalo lastninsko pravico v korist B. Ž. Za odpravo nepravilnosti napak, kot v tem primeru, ima zainteresirana oseba možnost vložitev tožbe.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.
prekinitev pravdnega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe – zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe
V obravnavani zadevi gre za stečajni postopek nad (najdenim) premoženjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije in je takšna situacija urejena v 443. členu ZFPPIPP. Stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnika (tožeče stranke) – že v stečaju, neposredno uveljavljata zahtevke zoper družbenika izbrisane družbe, nad katere kasneje najdenim premoženjem je bil pričet stečajni postopek, je napačen. Morebitna izplačila v stečajno maso sme tako zahtevati le stečajni upravitelj kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe in ne upniki. Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke iz prvega odstavka 350. člena ZFPPIPP proti odgovornim družbenikom.
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZUN člen 46, 47, 48. ZSZ člen 15, 15/2. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev – funkcionalno zemljišče k stavbi – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje
Izhajajoč iz dejanske ugotovitve, da gre pri sporni parceli za stavbišče in funkcionalno zemljišče (in je šlo za tako parcelo (v prostorskem smislu) tudi v trenutku uveljavitve ZLNDL), je glede na dejanske ugotovljene okoliščine potrebno samo še ugotoviti, kdo je glede na naravo (prostorsko) navedene sporne parcele bil imetnik pravice uporabe navedene parcele v času uveljavitve ZLNDL. Upoštevajoč naravo zemljišča, vse citirane predpise (vključno z določbami 12. člena ZTLR), kot tudi določbe SZ o lastninjenju stanovanjskih hiš, prevzemu pravic in obveznosti lastnikov stanovanj(skih hiš) in glede funkcionalnega zemljišča (vključno z lastninskopravnimi razmerji glede funkcionalnega zemljišča), je (več kot jasno) v sistemu družbene lastnine sporna parcela pripadala lastniku stavbe, lastnica stavbe pa je nesporno v času uveljavitve ZLNDL bila tožnica.
Ker je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da se toženec ni in se tudi ni mogel zavedati, da je takoj po prehitevanju oziroma v zvezi s prehitevanjem prišlo do prometne nesreče, se je toženec razbremenil regresne odgovornosti.
V primeru, ko obstaja pozneje najdeno premoženje iz nepremičnin, pa zapuščinske obravnave ni bilo, sodišče ne odloči na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, temveč na podlagi podanih dednih izjav dedičev.
Tako pravna teorija kot praksa stojita na stališču, da lahko lastnik služne stvari zahtevo, naj pravica stvarne služnosti preneha, uveljavi le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Prvi odstavek 222. člena SPZ (smiselno enako tudi 58. člen ZTLR) namreč določa, da lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Stvarna služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Zahtevek za prenehanje stvarne služnosti iz zgoraj navedenih razlogov se lahko torej uveljavlja le s tožbo, ki jo vloži lastnik služečega zemljišča proti lastniku gospodujočega zemljišča.