preživnina - ugovor zoper sklep o izvršbi - utemeljenost ugovornega razloga – prenehanje terjatve – absolutna bistvena kršitev
Ko sodišče odloča o utemeljenosti ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe, mora obstoj in utemeljenost ugovornega razloga, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja dolžnik, preizkušati v okviru dovoljene izvršbe.
Pravdna stranka je dolžna konkretizirano podati trditveno in dokazno podlago. Manjkajoče trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati z izvajanjem dokazov. Izven obsega substanciranja dokaznega predloga sodišče zato ni dolžno (in tudi ne sme) izvajati predlaganega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058553
URS člen 25. ZST-1 člen 1, 1/3, 9, 9/1, 34a.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravica do pravnega sredstva – plačilo sodne takse za nezakonit sklep
Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 (dodano z novelo ZST-1A), je v izvršilnem postopku pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena.
V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog sodišče ne more presojati, ali je sporna taksna obveznost nastala za pritožbo zoper zakonit ali nezakonit sklep.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – trditvena podlaga - delo na lestvi
Delo na lestvi v okviru zatrjevanj tožeče stranke ob ugotovljenih okoliščinah samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za aktivnost, ki ne predstavlja nadpovprečne nevarnosti za ljudi in premoženje.
Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče. Prepozno plačana sodna taksa ima iste posledice kot neplačana sodna taksa.
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
notarski zapis – neposredna izvršljivost - izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Notarski zapis bi bil neposredno izvršljiv, če bi v njem zavarovanec izrecno izjavil, da lahko upnik ob zapadlosti terjatve predlaga, da se najemna pogodba odpove in da bo izpraznil najeto nepremičnino.
Smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe je absolutna ovira za začetek pravdnega postopka. Pravna sposobnost fizične osebe namreč preneha s smrtjo. Od tedaj dalje fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Če stranka ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja te predpostavke tudi ni mogoče odpraviti. Napake tožbe, ki je vložena zoper umrlega toženca tudi ni mogoče odpraviti na način kot je to poskušala tožeča stranka s subjektivno spremembo tožbe.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
ZASP člen 33, 33/2, 75, 75/1 80, 80/1, 80/2, 168, 168/3. ZOR člen 99, 99/2, 100.
prenos materialnih avtorskih pravic – pravica do razmnoževanja in distribuiranja – obseg prenosa – razlaga pogodbe – vmesna sodba
Sporno besedilo točke 08.01. obeh pogodb se glasi: „Naročnik ima pravico, da naročeno in plačano delo uporablja za namene, v obsegu in za področje, za katere je bilo izdelano. Časovna uporaba naročenega dela ni omejena.“ Razlaga, ki jo ponuja tožena stranka, bi pomenila, da bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic ob podpisu pogodbe nedoločen, saj bi bil odvisen od bodočega negotovega dejstva. Medtem, ko je bilo plačilo opredeljeno v točki 03.01. pogodb v fiksnem znesku, preračunano v točke, pa bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic na toženo stranko odvisen zgolj od kasnejšega naročila tožeči stranki za izvedbo prilagoditve etikete za novo teritorialno območje. Da bi s takšno razlago pogodbe tožena stranka uspela, bi morala dokazati, da je bil ob sklenitvi pogodbe dejansko takšen namen pogodbenih strank, da se tožeča stranka s tem odpoveduje nadomestilu za uporabo etiket na vseh območjih, za katera bo morebiti kasneje po naročilu tožene stranke izvajala prilagoditve etiket. Pravilna jezikovna razlaga besedila pogodbe zato lahko pripelje le do rezultata, da je upoštevno „področje“ teritorialno območje, ki sta ga imeli pravdni stranki v mislih ob samem sklepanju pogodbe.
Toženec kot najemnik neprofitnega stanovanja ni zatrjeval okoliščin iz 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe (da je uveljavljal subvencionirano najemnino, izredno pomoč pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestil lastnika stanovanja), zato mu je sodišče ob obstoju krivdnega razloga (ker ni plačeval najemnine) pravilno odpovedalo najemno pogodbo.
izvršba zaradi izterjave preživnine – ugovorni razlogi
Razlogov, ki preprečuje izvršbo po prvem odstavku 55. člena ZIZ, ne predstavlja niti nezmožnost plačila preživnine, ker dolžnica ni zaposlena in prejema denarno socialno pomoč, niti dejstvo, da dolžnica nima denarnih sredstev na TRR in nima rubljivih premičnin, niti dejstvo, da mld. upnica preživnine ni uveljavila od preživninskega sklada.
umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka
Ker toženec z izpolnitvijo dejansko pripozna zahtevek, mora v takem primeru tožniku povrniti stroške, ki so mu nastali od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe.
krajevna pristojnost sodišč – nepogodbena odgovornost za škodo
Pritožnik ne uveljavlja odškodnine zaradi hudih telesnih poškodb, zaradi česar je utemeljen ugovor krajevne pristojnosti toženih strank, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 2. odst. 52. čl. ZPP, na podlagi katerega bi bilo krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.
nedovoljenost izdaje sklepa o izvršbi – postopek zaradi insolventnosti
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se v stečajnem postopku uporablja samo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki jih določa ZFPPIPP.
stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka zunaj obravnave – sodba na podlagi pripoznave
Postopek na prvi stopnji praviloma poteka tako, da predhodnemu preizkusu tožbe in vročitvi tožbe tožencu sledi odgovor na tožbo, razpis glavne obravnave in izdaja odločbe. Če se postopek kljub temu zaključi zunaj obravnave, je to posledica dejanj ali opustitev stranke, katerih nasprotna stranka ni bila dolžna predvideti. Zato je upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15. dneh od prejema odločbe.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku – pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe
Ker pritožnica ni stranka glavnega postopka in zakon ne določa, da lahko druga oseba, ki ni stranka postopka vloži pritožbo zoper sklep izdan na podlagi določil 267. člena ZFPPIPP, pritožnica ni pridobila upravičenja v insolventnem postopku opravljati procesna dejanja.