OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065985
ZN člen 5, 47, 47-3, 129. ZD člen 106.
oblika notarskega zapisa – obličnost - pogodba o preužitku – profesionalna skrbnost - notar
Prvo sodišče je zavzelo pravilno stališče, da tudi po uveljavitvi ZN (in do uveljavitve OZ 1. 1. 2002) preužitkarske pogodbe ni bilo potrebno sklepati v obliki notarskega zapisa, ampak je za veljavnost take pogodbe (glede na to, da je bil njen predmet tudi prenos lastninske pravice na preužitkarjevih nepremičninah na prevzemnika) zadoščalo, da je bila sklenjena v pisni obliki, zaradi zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice pa je bila potrebna tudi overitev preužitkarjevega podpisa.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062672
ZOR člen 10, 148, 219. ZDOH-2 člen 18, 18/ 4., 27, 27/ 5, 75.
rok za pripombe zoper izvedensko mnenje – pravica do izjave – vabilo strankam na ogled - prosto urejanje obligacijskih razmerij – splošni učinki pogodbe – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – višina uporabnine – najemna pogodba za stanovanje – prikrajšanje najemodajalca – plačilo dohodnine od uporabnine
Ni izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izvedenec na ogled stanovanja ni vabil nobene od pravdnih strank.
Nadomestilo koristi od uporabe ni nujno vezano na lastništvo stvari, v zvezi s katero je pridobljena neupravičena korist. Zato tudi potencialnemu najemodajalcu – nelastniku lahko pripada uporabnina.
Lastninska pravica najemodajalca na stanovanju oziroma prostorih, ki jih oddaja v najem, ni predpostavka za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
Tožeča stranka je od prisojenega zneska uporabnine dolžna plačati dohodnino. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni upoštevalo odbitkov na račun dohodnine od ugotovljenih zneskov, ki jih je izračunal izvedenec in ki predstavljajo prikrajšanje dolžnika iz naslova neuporabe nepremičnin.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost
Sama višina terjatve še ne vodi v zaključek, da se namerava tožena stranka izogibati izterjavi. S tem se pokaže, da višina terjatve sama po sebi ni odločilno dejstvo.
Pritožnica nima prav, da poseg v lastninsko pravico z omejitvijo razpolaganja sam po sebi še ni nedopusten. Kot dopusten se izkaže zgolj, če pretehta upnikov interes do učinkovitega sodnega varstva. Da obstoji potreba po zavarovanju upnikovega interesa, da bo njegova terjatev poplačana, s posegom v lastninsko pravico dolžnika, pa mora izkazati upnik.
vrste stroškov stečajnega postopka – sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka
Stečajna upraviteljica bi morala natančneje opisati vrsto stroškov in poleg skupnega zneska navesti tudi izračun glede cene in količine za posamezno storitev ter pojasniti, kako je izbrala najoptimalnejšo rešitev. Njen predlog s preglednico, na katerega se nanaša izpodbijani sklep, ima preskromno specifikacijo, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Vsebuje zgolj pavšalne zneske brez izračuna z navedbo cene na količinsko enoto, števila potrebnih enot ter primerjave z drugimi ponudniki.
ZST člen 13, 13/1, 13/2. ZST-1 člen 39. ZPP člen 350, 350/2.
taksna oprostitev – taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi – litispendenca – obročno plačilo sodnih taks
ZST takse za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ne predvideva.
Pritožbene navedbe, da tožnica trenutno posluje z nizkimi sredstvi in nima (visokih) tekočih prilivov, torej je njen obseg poslovanja razmeroma majhen, je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri upoštevalo pri svoji odločitvi o ugoditvi podrejenemu predlogu tožnice po obročnem plačilu sodne takse za pritožbo.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – stečajni postopek nad upnikom – nepreklicna bančna garancija na prvi poziv – načelo vestnosti in poštenja
Načelo vestnosti in poštenja je kršeno šele takrat, ko udeleženci v pravnem prometu zaradi uveljavljanja svojih lastnih pravic posežejo v interese drugih udeležencev v tej meri, da so zaradi tega druge osebe v bistveno slabšem položaju. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da na zlorabo pravic iz bančne garancije lahko kažejo tudi okoliščine, v katerih je bil poziv dan.
Podatki spisa ne kažejo, da bi novo premoženje bistveno spreminjalo obseg zapuščine, kar bi narekovalo sodišču, da na novo pridobi dedne izjave vseh dedičev.
ZObr člen 100.a. ZSSloV člen 62. Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
vojak - odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - zagovor - pravica do obrambe - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožena stranka je tožniku, ki je z dela neupravičeno izostal tri dni, upravičeno enostransko odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. tč. 62. čl. ZSSloV. Pred tem mu, ker se za odpoved po tej določbi ZSSloV ne uporabljajo določbe ZJU in ZObr, ni bila dolžna omogočiti zagovora. Tožnikova pravica do obrambe, kot je zagotovljena s Konvencijo MOD št. 158, je bila varovana z dvostopenjskim postopkom pri toženi stranki.
načelo enakega obravnavanja upnikov – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov – splošna in posebna stečajna masa – prodaja kompleksa kot celote
Določilo 225. člena ZFPPIPP ne govori o unovčenju stečajne mase, saj nalaga dolžnost ločenega vodenja in upravljanja, ne pa tudi ločene prodaje. Določilo bo zato pravilno upoštevano tudi, če se dva ali več predmetov ločitvene pravice oziroma nepremičnin prodaja kot celoto na eni dražbi, saj so posamezni sklopi (predmeti ločitvene pravice) posebej ovrednoteni (v deležu do celote) in bo s prodajo na vsaki od dražb oblikovanih več posebnih stečajnih mas (kolikor je predmetov ločitvene pravice), iz katerih se bodo poplačevali ločitveni upniki po vrstnem redu, kot so njihove hipoteke vpisane na parcelah. Treba je namreč upoštevati načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo (vseh) upnikov. To pomeni najboljše pogoje za celotno stečajno maso.
ZFPPIPP člen 329, 329/4, 341, 341/6, 341/6-1, 345, 345/2, 345/2-2.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – prodaja nepremičnin – neposredna pogajanja s kupcem – prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
Sodišče prve stopnje mora v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, za sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, če je bila pogodba sklenjena na podlagi neposrednih pogajanj, poleg mnenja ali soglasja upniškega odbora pridobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika.
ZST člen 34. Uredba ES št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 14.
vročanje osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici Evropske unije – vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse
1. Uredba daje vsaki državi članici možnost, da osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vročajo sodna pisanja tudi neposredno z uporabo poštnih storitev.
2. Naslovniku je potrebno dopustiti, da sprejem odkloni, če jezika sodnega pisanja ne razume ali če ni v uradnem jeziku države vročitve. Za to ima na voljo rok sedmih dni, o čemer mora obvestiti pošiljatelja.
ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 11/3, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 11, 115, 115/1, 115/2.
oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – denarna kazen – namen zavlačevanja postopka – zbirka pravnih pravic
V postopku odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, se taksa ne plača. Sama po sebi takšna ravnanja (zakonitega zastopnika) toženke niso dolozna v taki meri, da bi a priori terjala kaznovanje stranke z denarno kaznijo, saj ima sodišče prve stopnje, v kolikor sumi na zavlačevalni namen stranke, v okviru pooblastil, ki mu jih daje ZPP, najprej na voljo predvsem druge (milejše, primernejše in bolj učinkovite) institute za sankcioniranje in preprečevanje zlorab strank kot npr. nepreložitev naroka po 1. odstavku 115. člena ZPP, presoja upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje po 2. odstavku 115. člena ZPP itd.
OZ člen 1060. ZIZ člen 15. ZOR člen 392, 414, 414/1. ZPP člen 155, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2. ZPP/77 člen 141, 142, 142/2.
ugovor po izteku roka – ugovor zastaranja - nadomestna vročitev sklepa o izvršbi po ZPP/77
Zastaranje bi začelo znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan, v konkretnem primeru pa izvršilni postopek še ni končan, zato zastaralni rok ne more teči znova.
izkaz večkratnih zaporednih prenosov pravice – pogodba o priznanju lastninske pravice – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je ugovor zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da bi morala predlagateljica z originalnimi listinami izkazati večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi, in niso torej izpolnjeni pogoji za vpis iz 150. člena ZZK-1. Pritožba pa pravilno opozarja, da je predlog temeljil na notarsko overjeni pogodbi o priznanju lastninske pravice in o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 15.6.2010, o tem pa sklep razlogov, čeprav jih je predlagateljica podala tudi v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, nima. Ker razlogov o odločilnih dejstvih ni, je podana uradoma upoštevna in tudi uveljavljena bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ugotavljanje pogojev za vpis v zemljiško knjigo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – listina, ki je podlaga za vpis – označba nepremičnine
1. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo legalitete in mora zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti pri odločanju o vpisu ugotoviti, če obstojijo vse predpostavke, ki jih zakon predpisuje za vpis v zemljiško knjigo. 124. člen ZZK-1 pa določa, da lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Utemeljenost zahtevka, če naj bo vpis dovoljen, mora izhajati iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva.
2. Nepremičnina v pogodbi ni označena z identifikacijskim znakom, naveden je le naslov in številka stanovanja. Taka listina ni podlaga za predlagani vpis.
Izvedenec je pri izdelavi izvida in mnenja dolžan svoje delo opraviti redno in vestno, zaradi česar vztrajanja pri že podanem mnenju ni mogoče šteti kot dopolnitve v primerih, ko izvedenec ne odgovori na nobeno izmed postavljenih vprašanj ali argumentov oziroma spornih vsebinskih vprašanj (kar dejansko pomeni, da izvedenec svojega mnenja ni dopolnil niti po dejanski niti po vsebinski plati), še posebej ko bi izvedenec na taka vprašanja v skladu s pravili stroke ter načelom rednega in vestnega dela moral odgovoriti že v prvotnem mnenju.