priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku – priznanje terjatve – zapuščinski postopek – pripoznava zahtevka – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Upniki, razen v primeru ločitve zapuščine, niso stranke zapuščinskega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi.
Izjava o priznanju terjatve, dana v zapuščinskem postopku, ni pripoznava tožnikovega zahtevka.
sodni izvedenec - nagrada - izvedenina - materialni stroški
Priglašenih stroškov izvedenskega dela (osebni pregled tožnika, dodatne preiskave) ni mogoče zavrniti zgolj iz razloga, ker izvedenski organ ni predložil cenika storitev, ampak jih je opredelil kot nagrado za osebni pregled (čeprav gre za materialne stroške).
odpravnina - delovna doba - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Četudi med vsemi družbami, pri katerih je bila zaposlena tožnica, ni pravnega nasledstva, se čas celotne zaposlitve (delovna doba) upošteva pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je bila tožnica od ene do druge družbe prevzeta pod pogoji, ki jih je določal ZTPDR.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318. ZDR člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - regres za letni dopust
Ker tožena stranka v odgovoru na tožbo razen z navedbo, da prereka vse navedbe v tožbi, tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2009 ni ugovarjala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je v tem delu odgovor na tožbo neobrazložen in izdalo delno zamudno sodbo, s katero je toženi stranki regres za letni dopust za omenjeno leto naložilo v plačilo.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
ZDR člen 82, 82/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina
V individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, se ne odloča o kazenski odgovornosti delavca, delavec pa se v postopku ne more sklicevati na procesna jamstva iz ZKP (češ da "kazenska ovadba" ne vsebuje vseh elementov), saj se v individualnem delovnem sporu uporabljajo določbe ZDSS-1 in ZPP.
invalid II. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnik je bil z dokončno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od 6. 4. 1999. Čeprav začetek invalidnosti sodi v čas pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, uporabiti določbe ZPIZ-1, saj tožniku pravice še niso bile priznane.
Četudi je tožnik kršil skopo navodilo, ki je bilo zapisano v odločbi imenovanega zdravnika, po katerem mu je bilo v času bolniškega staleža odrejeno mirovanje na domu, mu tožena stranka ni zakonito podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 6. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za presojo zakonitosti odpovedi je namreč bistveno, da tožnikove aktivnosti (nakupovanje, točenje goriva v avto, etc.) niso poslabšale njegove zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bil v bolniškem staležu, poleg tega pa je bila tožnikova žena invalid I. kategorije invalidnosti, tako da je bil tožnik edini, ki lahko poskrbi za osnovne življenjske potrebščine.
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi vlogi odločalo kot o predlogu za popravo sklepa pritožbenega sodišča (čeprav za odločanje ni bilo pristojno). Ker predlog ni utemeljen, saj niso podani pogoji, da bi šlo za popravo sklepa (poprava ni namenjena vsebinskim popravkom), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, kljub temu pravilna.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Ob ugotovitvi, da se tožnica lahko sama hrani (pripravljeno hrano sama nosi v usta, potrebuje le stalen nadzor, tudi pri ostalih življenjskih aktivnostih zaradi starostne demence), je pravilen zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
Stroški stojnice, na kateri je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ne predstavljajo stroška v zvezi z delom, ki bi ga moral kriti delavec. Gre za strošek, ki ga krije delodajalec, zato tožena stranka ni imela podlage, da bi od tožnikove bruto plače oz. "bruto provizije" odštela te stroške, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek za povrnitev teh stroškov oz. dela neizplačane plače utemeljen.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa tarifna številka 39.
stroški postopka - potrebni stroški - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Nagrada za pregled listin v višini 50 točk ter nagrada za posvet s stranko v isti višini se toženi stranki ne priznata, saj ni šlo za samostojni storitvi, ampak za storitvi, ki sta zajeti pod postavko nagrade za sestavo odgovora na tožbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - vročanje odpovedi - zasebni detektiv - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala preko zasebnega detektiva na podlagi določil ZPP. Ker tožnik brez opravičenega razloga pisanja ni želel prevzeti, se je kljub temu pisanje štelo za vročeno. Tožnik v nadaljnjih 30ih dneh ni vložil tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, tožbo je vložil kasneje, tako da se ta kot prepozna zavrže.
ZIZ člen 2, 2/2. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 4/2-2, 9, 9/1, 17, 17/1.
izvršba po uradni dolžnosti - plačilo sodne takse – relativno zastaranje
V postopku izvršbe po uradni dolžnosti ni mogoče uporabiti določbe 17. člena ZST o prevalitvi obveznosti plačila sodnih taks s taks oproščene stranke, ki je v postopku uspela, na taks neoproščeno stranko.
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se upošteva delovna doba, ki jo je dopolnila pri toženi stranki, in delovna doba, ki jo je dosegla pri delodajalcu - delodajalcu prenosniku, od katerega je bila prevzeta k toženi stranki.
Tožnik (vršilec dolžnosti direktorja tožene stranke) je ob odhodu v pokoj upravičen tako do odpravnine, ki je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi, kot do odpravnine, ki jo za primer upokojitve določa ZDR.
ZPP člen 325, 325/1, 325/2. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-2.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga
Rok, v katerem lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe, je zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga.
Izdaja dopolnilne sodbe je predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.
začasna nezmožnost za delo - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Tožba, pa tudi pritožba, se nanašata na odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže (zaradi poteka triletnega objektivnega roka, v katerem se lahko poda predlog za obnovo postopka), zaradi česar sodišče zadeve ni smelo obravnavati po vsebini, tako da bi ugotavljalo, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.