ZDR člen 109. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 2, 3, 139.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivna pogodba
Tožnica je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upravičena do odpravnine po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki je višja od odpravnine, kot bi ji šla na podlagi 109. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - rok za podajo odpovedi
Tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca je treba upoštevati rok 6 mesecev od nastanka razloga za podajo odpovedi. Tožena stranka je ta rok, ki je začel teči z odpovedjo naročil, spoštovala, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku, zakonita.
ZDR člen 11, 11/1, 14, 14/3, 110, 111, 111/1, 111/1-2. OZ člen 94, 99.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda - neprištevnost
Ker je bil tožnik v času pošiljanja spornega elektronskega sporočila poslovnemu partnerju tožene stranke (s čimer naj bi zagrešil kršitev obveznosti iz delovnega razmerja) pod vplivom hudih psihopatoloških doživetij, tako da ni bil sposoben razumeti pomena svojega ravnanja, mu ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti. Iz teh razlogov očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je naklepno oz. iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ni utemeljen.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi – povrnitev stroškov prevzemniku naročila
1. Lastniki posameznih poslovnih prostorov so se dogovorili za ključ delitve stroškov in ta dogovor je podpisal tudi toženec.
2. Ni sporen obstoj dogovora, po katerem je za neposredno plačilo dobaviteljem zadolžena tožeča stranka. Obveznosti, ki jih je tožeča stranka prevzela nase, ji mora zato toženec v delu, kolikor po sklenjenem dogovoru odpade nanj, povrniti (776. člen Obligacijskega zakonika).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 116, 116/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - odpovedni rok - bolniški stalež
Pravno varstvo po tretjem odstavku 116. člena ZDR (po katerem delavcu, ki je ob izreku odpovednega roka v bolniškem staležu, delovno razmerje ne preneha z iztekom odpovednega roka, ampak šele, ko zaključi bolniški stalež, najkasneje pa po šestih mesecih) velja tudi za delavca (invalida), ki prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
odpravnina - odpoved pravici - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane
Dogovor, s katerim sta se tožnik in tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dogovorila, da tožena stranka tožniku ob prenehanju delovnega razmerja ne bo izplačala odpravnine zaradi kasnejše možnosti ponovne zaposlitve, je v nasprotju s prisilnimi zakonskimi določbami in kot tak neveljaven. Iz tega razloga je za odločitev o zahtevku za plačilo odpravnine nebistveno, ali je tožena stranka tožniku po odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi ali ne.
Listine, s katero je tožnik prosil lastnika delodajalca, da mu pošlje sklep o odpovedi, ker nima možnosti, da bi prihajal vsak dan na delo, in naj to stori čim prej, da bo imel tožnik čas za pritožbo, ni mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, na podlagi katere bi mu delovno razmerje zakonito prenehalo. Prav tako ni mogoče šteti, da bi tožena stranka na podlagi te listine lahko podala neobrazloženo ustno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
NEPRAVDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005089
ZOdvT člen 3, 22, 22/2, 36.
postopki po ZDZdr – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade postavljenemu odvetniku
V nepravdnih postopkih po ZDZdr se nagrada za postopek na prvi stopnji in nagrada za narok določata glede na vrednost predmeta 4.000,00 EUR v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZOdvT s pomočjo ustreznega količnika iz tretjega odstavka tarife ZOdvT, zaradi česar je potrebno pri odmeri upoštevati tudi 36. člen ZOdvT. Glede na tako predviden način določanja nagrade ne pride v poštev uporaba 5. točke opombe 3 v 3. delu tarife ZOdvT. Ta se nanaša na situacije, ko je nagrada določena na druga dva načina, ki ju predvideva ZOdvT v 3. členu: v nespremenljivi vrednosti (zneskih) ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker si je med delom v času malice pri snemanju vodil poškodovala prstanec, je tožena stranka krivdno odgovorna, saj dela ni organizirala tako, da bi potekalo varno. Tožnice ni opremila z ustreznimi zaščitnimi rokavicami, za delo ji ni zagotovila ustreznega pripomočka (prijemala, s katerim bi snela polizdelek), poleg tega pa je od nje v času malice tudi pričakovala hitrejše opravljanje dela.
odgovornost pravne osebe za škodo – društvo – neposlovna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost organa – merilo skrbnosti društva – standard skrbnosti pravne osebe
Za merilo skrbnosti društva velja standard skrbnosti pravne osebe.
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se upošteva delovna doba, ki jo je dopolnila pri toženi stranki, in delovna doba, ki jo je dosegla pri delodajalcu - delodajalcu prenosniku, od katerega je bila prevzeta k toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da zavarovanec tožnice ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval in ga lahko ustavil pred pričakovano oviro, vendar te okoliščine pri svojem odločanju ni (v zadostni meri) upoštevalo.
ZDR člen 5/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/4, 96.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Čeprav toženec ni bil dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, je kot kriterij, na podlagi katerega je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podal tožnici, upošteval dejansko večopravilnost njenega sodelavca. Takšno ravnanje je zakonito.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina
Ker je bil padec tožnika, zaradi katerega je utrpel (nepremoženjsko) škodo, deloma tudi posledica njegove nerodnosti in nepazljivosti, je pravilna odločitev, da je za nastalo škodo soodgovoren v višini 20 %.
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-1, 406, 406/1, 406/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor stečajnega upravitelja – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prepoved samostojnega sklepanja poslov in razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso
Upravitelj s tem, ko je dolžnici svetoval, da prodajo oglaša, še ni soglašal, da dolžnica sama sklene prodajno pogodbo in prevzame kupnino. Dolžnica je bila ne le z razgovorom z upraviteljem, ampak tudi z oklicem seznanjena s prepovedjo samostojnega sklepanja pogodb in opravljanja pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 5/2, 13, 13/1. ZPP člen 168.
nastanek taksne obveznosti – zapadlost v plačilo - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila takse je treba vložiti najkasneje na dan, ko nastane taksna obveznost. Zato je zmotno pritožbeno razlogovanje, da je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse treba šteti kot pravočasen, ker je bil vložen v roku, določenem v plačilnem nalogu. Dneva nastanka taksne obveznosti namreč ni mogoče enačiti z dnem zapadlosti taksne obveznosti v plačilo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti (1998) člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka v individualnem delovnem sporu ni dokazala. da je pri določitvi tožnika za presežnega delavca pravilno upoštevala kriterije na način, kot je določen v panožni kolektivni pogodbi.
Tožnika sta delno umaknila tožbo po tem, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, v preostalem pa sta umaknila tožbo šele, ko sta se seznanila z (za njiju) neugodno odločitvijo pritožbenega sodišča v podobni zadevi. Glede na to je pravilna odločitev, da sta dolžna toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške, saj sta bila s tožbo v pretežni meri neuspešna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Ker dejavnosti ni nadaljevala ali prevzela, tudi ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Delo obhodnika na prehodu, kot ga je v svojem zaslišanju opisal M. Z., spada pod 2. točko 1. odstavka 42. člena ZUDVPV, kar pomeni, da je te stroške dolžna nositi izključno toženka kot upravljalec ceste.