tožba za razveljavitev sodne poravnave – opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Pri tožbi na izpodbijanje sodne poravnave gre za izredno pravno sredstvo, za katero velja določba 3. in 4. odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri lahko stranka opravlja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Samo sklicevanje in dokazovanje slabega finančnega in zdravstvenega stanja na odmero izvršilnih stroškov ne vpliva, saj obveznost plačila stroškov izhaja že iz predloga za izvršbo in pravnomočnega sklepa o izvršbi, v katerem je upnik posebej navedel, da zahteva povrnitev vseh izvršilnih stroškov.
29. člen ZOR določa, da v primeru, kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga lahko ta da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev. Če soglasje tretje osebe ni dano, pogodbeno razmerje ne nastane. Soglasje tretjega je torej določeno kot dodaten pogoj k predpostavkam za nastanek pogodbene obveznosti. Če ta dodaten pogoj ni izpolnjen, pogodba ni sklenjena.
plačilo sodne takse – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Predpogoj za obravnavanje ugovora je plačilo sodne takse. Določilo 29b. člena ZIZ določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi ugovora oziroma najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Ker dolžnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje, sodne takse ni plačala, prav tako pa ni dopolnila svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar sodišče ni moglo presojati obstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor umaknjen (tretji odstavek 29b. člena ZIZ).
Zaradi ekonomičnosti postopka se kot zadostna obrazložitev odmere stroškov dopušča, da sodišče prve stopnje na vlogi, na kateri so stroški priglašeni napiše na podlagi katere tarife je stroške odmerilo ter na kratko navede, zakaj določenih stroškov ni priznalo, ter kopijo vloge, na kateri so odmerjeni stroški pošlje vsem strankam postopka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer navedlo na podlagi katere tar. št. Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) je odmerilo stroške upnika, pri čemer je stroške, ki jih upniku ni priznalo zgolj prečrtalo, ne da bi na kratko obrazložilo, zakaj teh stroškov ni priznalo.
Predznambo je mogoče predlagati (tudi) takrat, ko zasebna listina o pravnem poslu ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, zmotno pa pritožba meni, da naj bi bila zato predznamba dovoljena tudi takrat, ko nepremičnina v listini o samem pravnem poslu ni označena v skladu z 31. čl. ZZK-1.
ZFPPIPP člen 123a. ZPP člen 243, 245, 245/3, 245/4.
elektronsko vlaganje pisanj – izvedenec – dokaz z izvedencem – strokovna institucija kot izvedenec – nagrada izvedencu
Predlagateljev odvetnik je pridobil že pred 01. 01. 2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 01. 01. 2011 še ni iztekel, s 01. 01. 2011 zato ni mogel te pravice izgubiti. Po mnenju pritožbenega sodišča se režim za vložitev pritožbe med tekom samega pritožbenega roka ni mogel spremeniti stranki v škodo. Drugačna razlaga bi omejila predlagateljevo ustavno pravico do pritožbe, kar pa ni dopustno. Spremembe predpisa, ki med tekom pritožbenega roka spremeni tehnične zmožnosti za vložitev pritožbe, ni mogoče razlagati v breme stranke, ki je pravico do pritožbe že pridobila. Razlaga, da bi predlagatelj od prejema sklepa 28. 12. 2010 do 01. 01. 2011 pravilno vložil pritožbo v pisni obliki, od 01. 01. 2011 do izteka roka pa ne več, temveč le v elektronski obliki, bi bila zanj prestroga, saj bi omejila njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, zato ni sprejemljiva.
Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato pravilnika, ki je podzakonski (upravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšnem primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Cena storitve, ki jo je za sodišče opravil izvedenec, ki nima statusa sodnega izvedenca, je tako predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku.
Zaradi spoštovanja načela dispozitivnosti sodišče ni dolžno seznanjati pravdnih strank s tem, kako lahko razpolagajo s svojimi zahtevki. Na področju postavljanja predlogov oziroma dajanja izjav gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka pri nepopolno formuliranih predlogih, ne pa za nadomeščanje predlogov strank. Sodišče zato s tem, ko pritožnika ni opozorilo na možnost izjave po tretjem odstavku 174. člena ZFPPIPP, ni niti dalo nepopolnega pravnega pouka niti ni opustilo svoje razjasnjevalne dolžnosti.
identifikacijski znak nepremičnine – vložna številka
Izročilna pogodba oznak iz 31. člena ZZK-1 ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka, kar onemogoča presojo, na katere parcele se pogodba nanaša.
Po 23. členu ZNP lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V obravnavanem primeru je M. delno umaknila predlog že 11. dan po vložitvi, ko o njem še ni bilo odločeno. Zato je sodišče povsem pravilno postopek v tem delu ustavilo: brez predloga postopka ni moglo nadaljevati.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069958
ZFPPIPP člen 267.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Pritožnik je navajal, da so obveznosti po pogodbi v celoti izpolnjene. Dolžnik naj bi zaradi zavarovanja vseh terjatev upnika s pogodbo o odstopu terjatev na upnika prenesel vse pravice in zahtevke iz Pogodbe, vključno z zahtevki na plačilo kupnine in najemnin. Pritožnik je tako zatrjeval pravno pomembna dejstva, ki bi lahko vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa, če bi se izkazala za resnična. Do teh dejstev pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti jih ni ugotavljalo, s čimer ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke (prvi odstavek 86. člena in 88. člen ZZK-1). Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je hipoteka ustanovljena v zavarovanje terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o izvršbi, navedenem v zaznambi izvršbe pri tej hipoteki.
predlog za odlog izvršbe – učinki predloga za odlog izvršbe
Predlog za odlog, vložen v pritožbenem roku, nastopa pravnomočnosti sklepa o ustavitvi ni preprečil. Sam predlog za odlog izvršbe še nima učinkov odloga, ti nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za izvršbe ugodi.
Odlog izvršbe predstavlja zgolj dejanski zastoj postopka, ki nima vpliva na tek rokov in opravljanje procesnih dejanj.
ustavitev izvršbe – konec izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe - nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom izvršbe - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe - odstop od sodne prakse
Upnik je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil v odprtem roku za pritožbo zoper sklep o ustavitvi, ko je procesna dejanja v postopku še lahko opravljal, saj odločitev o ustavitvi izvršbe še ni bila pravnomočna in je ta pravočasen.
Določba sedmega odstavka 141. člena ZIZ upniku omogoča, da doseže nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom in ne posega v določilo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, po katerem lahko upnik vse do konca postopka predlaga nadaljevanje izvršbe z novim (drugim) izvršilnim sredstvom.
Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega, takse pa se v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZST izterjajo iz premoženja zastopanega.
ZIZ člen 15, 41, 41/4, 140. ZIZ-H člen 29, 35. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/5, 165, 165/3, 339, 339/1, 350, 350/2, 365, 365-3.
nepopolna vloga stranke – predlog za izvršbo - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je v zadevi že izdalo sklep o izvršbi, in sicer dne 24. 5. 2006, ki je postal pravnomočen 12. 2. 2008, zato je, ker je bilo o upnikovem predlogu že meritorno odločeno, ravnalo nepravilno, ko je predlog obravnavalo kot nepopolno vlogo v skladu s prvim in drugim odstavkom 108. člena ZPP ter jo, ko upnik ni sledil zahtevi po dopolnitvi, kot nepopolno tudi zavrglo, in sicer v skladu s petim odstavkom citiranega zakonskega določila.
1. Tožnica s tožbenim zahtevkom med drugim zahteva, da so ji toženci dolžni izdati overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na obravnavani parceli v njeno korist, v roku 15 dni, sicer bo zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila pravnomočna sodba. Če je izdana takšna pravnomočna sodba, je to zemljiškoknjižna listina (tako tudi odločba II Ips 595/2000). V določbah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) pa ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo upravnega organa, če izrek sodbe tega ne vsebuje.
2. Iz istih razlogov kot za listino o odobritvi pravnega posla ali potrdilo upravnega organa (razlogi podani v predhodni točki) velja tudi za potrdilo o plačilu davkov, da v določbah ZZK-1 ni podlage, da bi zemljiškoknjižno sodišče od strank zahtevalo, da naj pravnomočni sodbi, ki vsebuje zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, sicer bo to dovolilo nadomestila pravnomočna sodba, priložijo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu davka, če izrek sodbe tega ne vsebuje, kot to sicer določa 37. člen ZZK-1.
Ko dolžnik v ugovoru trdi, da določena pravna podlaga, na katero se sklicuje upnik ob predložitvi listine, ne predstavlja takšne pravne podlage, na temelju katere bi bil upnik upravičen do uveljavitve terjatve do dolžnika, to po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni zanikanja poslovnega razmerja v smislu 1. alineje 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ.
ZPP člen 195, 196, 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - solidarna obveznost - navadni sospornik
Tožnik je v tožbi navedel vsa dejstva, na podlagi katerih je mogoče zaključiti o krivdni odgovornosti prvotožene stranke (da delovno mesto, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, ni bilo ustrezno urejeno, tako da bi bilo varno), tako da je bila tožba sklepčna. Ker so bile izpolnjene tudi preostale predpostavke iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo (delno) zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine ugodilo.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – PREDHODNO ODLOČANJE SES - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VSL0055492
ZIZ člen 9, 9/5. Pogodba o delovanju EU člen 63, 64, 267. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču EU – predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti - dolžnost izdaje sklepa- pritožba zoper sklep - preuranjenost predloga - Pogodba o delovanju EU
Kot izhaja tudi iz drugega odstavka 113.a člena ZS, stranke pred sodiščem, zoper odločbo katerega je dovoljeno pravno sredstvo, nimajo pravice do izdaje sklepa o predložitvi. Zato je večinsko stališče teorije, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče, da zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki tak predlog zavrne, zoper njegovo meritorno odločitev pa je dovoljena pritožba, pravnega sredstva ni. Opustitev izdaje takega sklepa pa se lahko graja v postopku s pravnimi sredstvi in v ustavni pritožbi. Upoštevaje vse navedeno zato višje sodišče pritožbe dolžnika zoper izpodbijani sklep ni dovolilo in jo je zavrglo na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 234 PEZ) in prvega odstavka 113.a člena ZS.
Glede na drugi odstavek 113.a člena ZS pa bi moralo pritožbeno sodišče postaviti referenčno vprašanje, ki ga predlaga dolžnik, le v primeru, da bi v pritožbenem postopku odločalo o pritožbi stranke zoper meritorno odločitev sodišča prve stopnje, in če bi ugotovilo okoliščine iz drugega odstavka 113.a člena ZS. Ker v predlogu dolžnik ne navaja okoliščin po 267. členu PDEU v zvezi z odločitvijo višjega sodišča glede izpodbijanega sklepa, je predlog dolžnika za postavitev predhodnega vprašanja, ki ga je podal v pritožbi zoper izpodbijani sklep, preuranjen in ga je višje sodišče zavrglo.