Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-1, 7, 7-2, 8, 8-1.
mednarodna pristojnost - pristojnost za sospornike - zloraba procesnih pravic - Bruseljska uredba I - delovna nesreča - nesreča v tujini
Sodišče, ki obravnava zahtevke, ki so ob vložitvi tožbe medsebojno povezani v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ugotovi morebitno zlorabo pravila o pristojnosti iz te določbe le takrat, ko obstajajo prepričljivi dokazi, ki dopuščajo sklep, da je tožeča stranka pogoje za uporabo te določbe umetno ustvarila oziroma ohranila.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zahtevki zoper vse tri tožene stranke temeljijo na isti dejanski podlagi, da se sklopi odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev v veliki meri prekrivajo, da se bo s tem, ko se bodo zahtevki zoper tri tožence obravnavali skupaj, preprečilo, da bi tožeča stranka razpolagala z več izvršilnimi naslovi za terjatev iz iste dejanske podlage (13. točka obrazložitve). Pravilno je razlogovalo, da za to, da se za sodne odločbe šteje, da zanje obstaja tveganje nezdružljivosti v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ne zadostuje, da obstaja razhajanje med rešitvami spora, ampak mora do tega razhajanja priti v okviru enakega dejanskega pravnega stanja.
Tožeča stranka je svobodna v odločitvi koga toži in v primeru izbirnih pristojnosti, kot pri vloženi tožbi, tudi pred katerim sodiščem toži. Tožbo je vložila tudi zoper slovenskega delodajalca, ki se zgolj zaradi posebne ureditve delovnopravnega sodstva vodi pred specializiranim sodiščem v Sloveniji. Za mednarodno prisojnost v tem primeru je odločilno le, ali obstojijo pogoji po prvi točki 8. člena Uredbe Bruselj I.
Ko sodišče odloča o preklicu pogojne obsodbe obsojencu, mora ugotoviti, ali je bil vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja na njegovi strani, torej, da je razpolagal s sredstvi, da bi izpolnil posebni pogoj pa ga kljub temu ni izpolnil, ali pa, da je bil ta vzrok objektivne narave in zunaj sfere krivde obsojenca.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026611
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - diskriminacija - slovenska vojska
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil. Sodišče prve stopnje je dokazni zaključek, da v ravnanjih nadrejenega niso prisotni elementi trpinčenja na delovnem mestu sprejelo na podlagi presoje vseh očitanih ravnanj oziroma dogodkov, tako vsakega izmed njih kot vseh skupaj.
ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 2, 2-10, 30, 30/1, 31, 47, 47/2, 74, 74/1.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - prisilni ukrep - omejitev svobode - obvezno zastopanje po odvetniku - najbližja oseba - nega oskrbovancev - premestitev v dom starejših občanov
Glede na ugotovitve o stanju nasprotne udeleženke sodni ukrep z omejitvijo svobode ni potreben. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, potrebuje stalno in popolno oskrbo, kar pa ni prvenstvena naloga varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov. Nega in nadzor nad stanjem varovancev se izvajata tudi na nevarovanih oddelkih domov starejših občanov.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - obrnjeno dokazno breme
Tožnica zahteva plačilo za dodatno delo, ki ga je opravila poleg dela na delovnem mestu direktor družbe, gre torej za zahtevek za plačilo nadur. Tožnica je svoj zahtevek postavila premalo določno, saj ni navedla niti dokazala koliko ur na posamezen dan in v posameznem tednu/mesecu je dodatno delo opravljala. Zato je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
izraz volje - poplačilo kredita - namen plačila - notarski zapis - načelo kavzalnosti - potrošniški kredit
Namen razpolaganja tožeče stranke s prejetim zneskom v tem primeru po materialnem pravu ni bil obvezna sestavina sklenjene pogodbe. Zapis v notarskem zapisu kreditne pogodbe o popolnosti notarskega zapisa skladno s 43. členom ZN, da vsebuje vse dogovore glede posla in da povezani posli ne obstajajo, ni pretehtal ostalih skladnih dokazov tožene stranke. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilnega povzetka listin in ocene izpovedb prič pravilno zaključilo, da je tožeča stranka s podpisom prenosnega naloga odredila in odobrila transakcijo ter izrazila voljo, da s prenosom sredstev 99.550,54 EUR poplača kredit D. Z.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je izpostavilo kršitev temeljnih zakonskih obveznosti, tj. obveznost vestnega opravljanja dela (33. člen ZDR-1), obveznost upoštevanja delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1) in prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Prav tako je tožnik kršil interne akte toženca, izdane s strani družbe, ki izrecno določajo, da vsako neupravičeno poseganje v odprt oziroma nezaključen račun z namenom prirejanja ali spreminjanja elementov računa ali podatkov kupca predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je bil seznanjen z internimi akti toženca. Sicer pa za kvalifikacijo kršitve kot hujše ni potrebna posebna določenost tega v aktih delodajalca. Tudi če tožnik ne bi bil seznanjen z izrecno opredelitvijo iz internih aktov, ki navedene kršitve opredeljujejo kot hujše, to ne bi zmanjšalo narave tožnikovih kršitev. Poudariti je treba zlasti tožnikovo ravnanje glede blagajne, kar je z vidika resnosti kršitev izpostavilo že sodišče prve stopnje. Tožnik je namreč neupravičeno posegal v nezaključene račune. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hujše kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Prav tako pa nastanek škode ni eden izmed znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3.. ZDR-1 člen 44, 108, 131, 136.
plača - izločitev nasprotne tožbe - vodstvo postopka
Pritožbeni očitki postopkovne kršitve zaradi izločitve nasprotne tožbe v posebno obravnavanje (tretji odstavek 300. člena ZPP) za odločitev v zadevi niso odločilni. Gre namreč za sklep o razločitvi postopkov po 8. točki prvega odstavka 270. člena ZPP, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne sklepe pa po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026648
ZDR člen 31, 32, 33, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Zlasti delodajalec (in ne delavec) je tisti, ki mora poskrbeti za varen delovni proces. Delavec sam je dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu (33. člen ZDR in 12. člen ZVZD-1) in je dolžan upoštevati delodajalčeva navodila (32. člen ZDR). Vendar pa je delavec delo dolžan opraviti (31. člen ZDR), zato mu ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku morebitne škode, če delodajalec dela ne organizira na varen način, dela pa drugače ni mogoče opraviti.
določitev drugega izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z zaključki in mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki izhajajo iz pritožbe, tako ne predstavlja podlage niti za določitev novega izvedenca, niti za utemeljenost pritožbenega razloga o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 52, 52/1, 59. SPZ člen 60. ZNP člen 128.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - obseg vlaganj - posebno premoženje zakoncev - skupno in posebno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - dajatveni zahtevek - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - delitev skupnega premoženja v pravdi - izjema - soglasje - okoliščine konkretnega primera
Ker rojstnodnevni darili ne spadata v skupno premoženje pravdnih strank, ampak sta toženčevo posebno premoženje, se je sodišče prve stopnje s tem vprašanjem moralo ukvarjati, četudi tožnica v pritožbi meni drugače. Res je, da vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, a tukaj ni šlo za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, ampak za vložek posebnega premoženja toženca v njegovo posebno premoženje. Takšnega vložka pa ni mogoče šteti kot skupno premoženje pravdnih strank.
Sodišče jes pomočjo izvedenca ugotovilo, koliko se je zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank povečala vrednost toženčeve nepremičnine. Pritožbeno poudarjanje, da je toženec nepremičnino (med postopkom) prodal in zaradi vlaganj ni prejel nič višje kupnine, za ugotovitev o tem, koliko se je zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank povečala vrednost toženčeve nepremičnine, ni pravno relevantno. Na to, kakšno ceno je dosegel toženec in zakaj, tožnica za razliko od toženca ni imela vpliva.
Napačno je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je kot skupno premoženje pravdnih strank štelo le delež vlaganj, ustrezen toženčevemu solastniškemu deležu v trenutku posameznega vložka skupnega premoženja. Ne le zato, ker je v času sojenja zaradi vlaganj obogaten le toženec, ampak tudi zato, ker je univerzalni pravni naslednik svojih pravnih prednikov, ki so bili solastniki v času vlaganj.
V času vložitve tožbe je sodna praksa omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je to predlagala, s tem soglašal oziroma, če ni nasprotoval, ali pa so obstajale druge tehtne okoliščine (na primer, kadar so spadala v skupno premoženje le denarna sredstva na bančnem računu, kadar so bile stvari iz skupnega premoženja po namenu ali svoji naravi namenjene le enemu od zakoncev ali kadar je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil in podobno).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - ugoditev predlogu - zamuda pri opravi procesnega dejanja - zamuda pri pristopu na narok - opravičljiva zamuda stranke - prometni zastoj - laična stranka
Toženec je iz upravičenih razlogov zamudil procesno dejanje, zato je bilo pravočasnemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno.
Z ne priznanjem upravičenega razloga za zamudo bi bilo sicer še prej formalno zadoščeno pravici toženca do izjave pred sodiščem, v dejanskem pogledu pa bi se ohranjala omejitev, ki je lahko izenačena s popolnim odvzemom možnosti sodelovanja v postopku
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00025632
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46. ZPP člen 156.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - lokacijsko in gradbeno dovoljenje - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradnja garaže - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - povzročitev pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški
Ugotovitev, da je bila z odločbama Okrajnega ljudskega odbora št. 07/7-ROA-34/3-61 dne 16. 10. 1961 in Občinskega ljudskega odbora št. 08/2-ROA/19/2 z dne 10. 2. 1961 na tožnika prenesena pravica uporabe, je pravilna. Po že večkrat obrazloženem stališču sodne prakse je treba tožnikov zahtevek presojati skozi prizmo tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, v katerem je bila pravica uporabe zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija. V skladu s 43. in 46. členom tedaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil prenos pravice uporabe na družbenem premoženju mogoč z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbenimi lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta, na način, da se to zemljišče uporablja za potrebe tega objekta. Izrecen zapis prenosa pravice uporabe v odločbi zato ni bil potreben. Ker je pravica graditi istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo, je torej očitno, da so pravni predniki toženke s takšnim razpolaganjem v delilnem načrtu navedene nepremičnine prenesli uporabo investitorjem, med drugim tudi tožniku.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025630
OZ člen 5, 7, 46, 49.
sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - razveljavitev sporazuma - izpodbijanje pravnega posla - bistvena zmota - opravičljiva zmota - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - prevara
Prvostopenjsko sodišče je že na podlagi izpovedi tožnice utemeljeno sklepalo, da ob sklenitvi sporazuma ni mogla biti v bistveni zmoti glede obsega skupnega premoženja, kolikor se nanaša na premoženje toženčeve dejavnosti M. s.p. Za obstoj tega premoženja je vedela in tudi če ni bila prepričana, ali premoženje samostojnega podjetnika sodi v skupno premoženje ali ne, bi se o tem, če bi bila dovolj skrbna, pred podpisom sporazuma lahko enostavno seznanila že na ta način, da bi vprašala notarko ali pravne informacije poiskala pri odvetniku. Sklicevanje na slabo duševno stanje zaradi razpada zunajzakonske skupnosti s tožencem ne predstavlja opravičila za premajhno skrbnost pri sklepanju sporazuma. Da bi notarka pri sklepanju sporazuma naredila napake ali opustila dolžna opozorila, tožnica ni izkazala in tega tudi prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni ugotovilo. Čeprav v stresnih okoliščinah, je sporazum podpisala in se pri tem pomena tega dejanja tudi v celoti zavedala. Na končno dogovorjen znesek 42.000,00 EUR izplačila iz naslova celotnega skupnega premoženja je pristala in bi se pri tem morala zavedati, da je v sporazumu ugotovljen tako obseg skupnega premoženja, kot njegova delitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00025708
ZPP člen 285, 285/1, 289.
materialno procesno vodstvo - predmet dokazovanja - skupno premoženje - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obstoj zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med izvezankonskima partnerjema - notarski zapis - ustna pogodba - nična pogodba
Sodnik v okviru materialnoprocesnega vodstva in na podlagi procesnih upravičenj vodi obravnavo in med ostalim tudi ne dovoli določenih vprašanj oziroma vprašanj, ki se v širšem smislu ne nanašajo na zadevo. To so tudi vprašanja, ki niso namenjena ugotavljanju dejstev, ki jih je stranka zatrjevala. Predmet dokazovanja so namreč sporna zatrjevana dejstva, ki so obenem pravno relevantna, zato z zaslišanjem ni mogoče ugotavljati dejstev, ne glede na to, kako pomembna so za odločitev. Sodnik zato preverja ustreznost vprašanj, ki jih postavljajo stranke ali njihovi zastopniki. V obravnavanem primeru iz zapisnika ne izhaja, da bi sodnik kršil navedena določila.
Pravilni so zaključki prvostopenjskega sodišča glede dajatvenega dela zahtevka, ki ga je tožnik utemeljeval s trditvijo o ustno sklenjenem dogovoru s toženko, po katerem naj bi se mu toženka zavezala iz tega naslova plačati 50.000 EUR. Prvostopenjsko sodišče se je oprlo na pravilno pravno podlago, po kateri morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, sklenjene v obliki notarskega zapisa, sicer so nične. Ustno sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema bi bila torej, če bi obstajala, nična. Dajatveni zahtevek je zato neutemeljen in ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda - AO plus zavarovanje - zavarovalna vsota - izčrpanje zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - res iudicata - obstoj dogovora o valorizaciji zavarovalne vsote - obvezno zavarovanje v prometu
Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo, da je zavarovanje po pogojih AO Plus prostovoljno zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno, ampak gre za dodatno zavarovanje k osnovnem zavarovanju, to je zavarovanju avtomobilske odgovornosti sklenjene pri zavarovalnici. Namen prostovoljnih zavarovanj je drugačen od namena obveznih zavarovanj. Pri prostovoljnih zavarovanjih prevladuje interes zavarovatelja, ko se pogodbeni stranki dogovorita za zavarovalno vsoto, pri čemer ni nujno, da ta krije vso ali pretežno škodo, ki lahko nastane v zavarovalnem primeru. Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto ne glede na obseg nastale škode. Pri tem ni pomembno, da sta zavarovatelj ali oškodovanec različni osebi, na kar se sklicuje tožeča stranka v pritožbi. Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto ne glede na obseg škode in ne glede na to, da oškodovanec ni sklenitelj zavarovanja. AO Plus zavarovanje je dodatno zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno. Pogoji, po katerih se to zavarovanje sklepa, pa se sklicujejo na pogoje osnovnega zavarovanja in določajo tisto, v čemer se od pogojev osnovnega zavarovanja razlikujejo. Z zavarovalnimi pogoji AO Plus zavarovanja (B2), ki so sestavni del zavarovalne police 10 N002028 (B1), valorizacija zavarovalne vsote ni bila določena. Tudi iz same police ne izhaja, da bi bil tak dogovor sklenjen. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zaključilo, da se zavarovalna vsota za AO Plus zavarovanja ne valorizira.
pobotni ugovor in nasprotna tožba - litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - uveljavljanje več vrst zahtevkov
Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke "litispendence" ("visečnost pravde") iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.
Pri napakah v solidnosti gradnje velja domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Domnevo lahko izvajalec izpodbije, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, v tem smislu se toženca sklicujeta na projektanta, vendar neuspešno, saj razbremenitev odgovornosti ni avtomatična. Dokazati je namreč treba, da pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji izvajalec ni mogel ugotoviti (in zato njegova pojasnilna obveznost v zvezi s tem ni obstajala oziroma da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi pomanjkljive dokumentacije).