nepremoženjska škoda - prometna nezgoda - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po zavarovalni pogodbi - pogodbena odškodninska odgovornost - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti voznika - odmera nepremoženjske škode - pravni standard pravične denarne odškodnine
Sodišče druge stopnje ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, ki je med nevšečnosti štelo tudi "majhno vdolbinico na levem stegnu, ki tožnico zelo moti, ker ji po njenem mnenju kazi videz". Tožnica namreč zahtevka na povrnitev nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ni postavila, motečega zunanjega videza pa ni mogoče šteti kot nevšečnosti med zdravljenjem.
stečajni postopek - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Pritožnica v tem stečajnem postopku do izteka roka za prijavo terjatev svoje terjatve ni prijavila. Upoštevajoč, da pritožnica ni upnica nima procesne legitimacije za opravljanje procesnih dejanj v tem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026052
KZ-1 člen 284, 284/1.
kriva izpovedba - dejansko stanje - motiv
Obdolženi je z izrečenimi besedami v delovnopravnem postopku, da se je do zaposlitve pri S. preživljal s pomočjo prihrankov in njegovih staršev in da je bil v spornem obdobju bolan in ni mogel delat, izrecno sporočil, da takrat ni bil pridobitno sposoben niti ni opravljal pridobitne dejavnosti, kar pa je bilo v izvedenem dokaznem postopku ovrženo.
Podatek, ali je bil obdolženi od prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki kje zaposlen, je bistven za odločitev delovnega sodišča v okviru 118. člena ZDR. Pritožbeno stališče, da se inkriminirana izpovedba obdolženega oziroma obdolženčevo molčanje ne nanaša na bistveno vprašanje, ne vzdrži kritične presoje.
Obdolženčev motiv za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ni bistven.
ZFPPIPP člen 298, 298a, 364, 364/1, 366, 366/1, 371, 371/10.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - prijava terjatve in ločitvene pravice
298a. člen ZFPPIPP določa, da se pravila, določena v tem členu, uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, in za terjatev, zavarovano s tako hipoteko. (Le) če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, da mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. (Le) v primeru, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka, se za preizkus te hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.
Kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 stori, kdor koga razžali. Kot je razvidno iz zakonske dikcije, je to kaznivo dejanje opredeljeno le s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma objektivno prizadeti njegovi časti in dobremu imenu. Ker je to edina kazensko relevantna „škodljiva posledica“, ki jo lahko oškodovanec tovrstnega kaznivega dejanja utrpi, je zgrešeno naziranje sodišča prve stopnje o majhnem pomeni obdolženkinega ravnanja, ker naj zasebni tožilec ne bi utrpel škodljive posledice, še zlasti v predmetnem primeru, ko sodišče zasebnega tožilca sploh še ni zaslišalo, na kar pravilno opozarja pritožnik.
poenostavljena prisilna poravnava - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravice
Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je v konkretnem primeru v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj načrt finančnega prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki so očitno neutemeljeni oziroma neizvedljivi ter posledično ne morejo doseči ciljev, ki jih poenostavljena prisilna poravnava zasleduje.
stečajni postopek - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Pritožnica v tem stečajnem postopku do izteka roka za prijavo terjatev svoje terjatve ni prijavila. Upoštevajoč, da pritožnica ni upnica, nima procesne legitimacije za opravljanje procesnih dejanj v tem postopku.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/5, 45, 45/3, 47, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-4, 50, 50/1, 50/1-3, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4. ZPP člen 150, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada izvedenca - zahtevnost mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Po določbi četrtega odstavka 47. člena Pravilnika je zahtevnost mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenec v stroškovniku posebnih okoliščin, ki so vplivale na zahtevnost izvedenskega mnenja, ni navedel.
trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - gotovinsko plačilo - postopek v sporu majhne vrednosti
Neverodostojno je namreč očitati manipulacije in kršitve davčnih predpisov, če te očitka naslavlja tisti, ki jih s svojimi ravnanji omogoča. Zato je posledica (nauk) te odločitve tudi v preventivi, torej preprečevanju takšnih protipravnih ravnanj (zatrjevano plačilo v gotovini).
Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (v kazenskem postopku po določbah 76. člena ZKP), če predlog na vsebuje predpisanih podatkov in izjav.
rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - vročitev sodbe obdolžencu
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, s katerim ugotavlja, da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 51294/2011 z dne 12. 7. 2018 postala pravnomočna dne 7. 9. 2018 in da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo začel teči dne 8. 9. 2018 in se je iztekel dne 10. 12. 2018, ki predstavlja zadnji dan roka, ko bi sodišče prve stopnje vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti še lahko štelo za pravočasno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025653
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 3, 402, 402/3. URS člen 27. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
nadomestna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - namen kaznovanja - zanikanje storitve kaznivega dejanja - obžalovanje - molk - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Sodišče prve stopnje v škodo obsojenca ne bi smelo upoštevati okoliščine, da je obsojenec tekom kazenskega postopka zanikal storitev očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je obžalovanje izrazil šele v predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora. V skladu z načelom domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave Republike Slovenije in 3. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženec velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posledično to pomeni, da se obdolžencu v kazenskem postopku ni treba braniti in dokazovati, da je nedolžen, temveč mu mora tožilec dokazati, da je kriv. Obdolženec se lahko ves čas postopka brani z molkom, če se ne zagovarja, pa tega ni mogoče šteti niti za posredno priznanje krivde niti za obteževalno okoliščino pri odmeri kazni. Enako je mogoče ugotoviti za način oziroma strategijo njegove obrambe, zaradi česar zanikanje storitve kaznivega dejanja ter obžalovanje šele po izvedenem dokaznem postopku sodišče ne sme upoštevati niti v kasnejšem postopku nadomestne izvršitve kazni zapora.
Teža obravnavanih kaznivih dejanj (obsojenec je namreč storil dve kaznivi dejanji davčne zatajitve, pri tem pa se na škodo proračuna Republike Slovenije izognil doplačilu dohodnine v znesku kar 91.182,65 EUR, kolikor tudi znaša protipravno pridobljena premoženjska korist), predhodna kaznovanost obsojenca ter njegovo obnašanje po izrečeni kazni zapora (obsojenec ni dvigoval sodnih pisanj na naslovu bivanja, morebitne spremembe naslova stalnega prebivališča pa sodišču prve stopnje ni sporočil) so namreč takšne narave, da nadomestna izvršitev kazni zapora pri obsojencu ne bi dosegla svojega namena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00024712
ZST-1 člen 19, 19/3, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1, 32, 32/3. ZGD-1 člen 398, 398/1.
vrednost predmeta spora - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - izpodbijanje sklepov skupščine - nepremoženjski spor - razširitev tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - sprememba vrednosti predmeta med postopkom - učinek razveljavljenega sklepa - pravica manjšinskih delničarjev
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je razširitev tožbe v obravnavanem primeru narekovala ugotovitev nove vrednosti predmeta spora v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZST-1. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje gre pri dopolnitvi tožbe za povsem nov ugotovitveni zahtevek. Da gre pri tem zahtevku za zahtevek nepremoženjske narave pa ne pomeni, da tak zahtevek nima nobene vrednosti oziroma je njegova vrednost nič.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je navedlo, da tožnica ni navedla, da je naročniška pogodba prenehala veljati in iz katerega razloga, saj je tožnica v dopolnitvi svoje tožbe izrecno navedla, da tožena stranka svojih obveznosti po naročniških pogodbah ni izpolnila in ni plačala računa, na katerem je obračunan strošek prekinitve pogodbe, vračilo prejete ugodnosti in obrok za napravo. S tem je dovolj jasno in konkretno navedla, da je (bila) pogodbo prekinila zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti na strani toženke. Ker toženka na to ni odgovorila, se šteje, da ta dejstva priznava in podrobnejše navajanje dejstev v zvezi s prekinitvijo pogodbe ni bilo potrebno.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 386, 386/1-1, 414, 414/1, 415, 418, 418/1-2. ZIZ člen 37. ZPP člen 81, 81/5, 205. ZD člen 123, 143.
postopek osebnega stečaja - smrt dolžnika - ustavitev postopka osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - postopek stečaja zapuščine - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo
Če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre in stečajna masa obstoji, se stečajni postopek nadaljuje brez prekinitve kot stečaj zapuščine.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - pravice obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo
Privilegij zoper samoobtožbo se razteza na vse postopke, v katerih se pod krinko inšpekcijskega ali nadzornega postopka de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Za slovensko ustavno presojo (npr. odločba Ustavnega sodišča z dne 6. 7. 2011, opr. št. Up 1293/08) je tako odločilna točka, ko nastopi osredotočenost suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024741
Ustava Republike Slovenije (1974) člen 26. EZ člen 64n. Zakon o varstvu okolja člen 34a. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16.
Pridobitev obratovalne podpore investitorjem ni bila neposredno zagotovljena, temveč je v skladu z določbo 64.n člena Energetskega zakona (EZ, Ur. l. RS, št. 27/07 in nasl.) predstavljala možnost investitorjev, ki se je ob njihovem izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev uresničila z izdajo konstitutivne odločbe Agencije za energijo. Ker je bila pridobitev obratovalne podpore negotovo dejstvo, investitorjem ni bilo mogoče zagotoviti, da jim bo pripadala višina obratovalne podpore, kot so jo pričakovali ob sprejemu svoje poslovne odločitve.
OZ člen 86, 311, 312. ZPP člen 8, 12, 212, 285. URS člen 22.
materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - zastopanje stranke po pooblaščencu - opozorilo - pobot - ničnost - predpravdno pobotanje - ugovor ugasle pravice - fiktivni račun - sprememba izpodbijane sodbe
Tožeča stranka ni dolžna postaviti posebnega tožbenega zahtevka za ugotovitev, da do pobotanja ni prišlo, temveč se o tem vprašanju odloča v okviru presoje utemeljenosti postavljenega dajatvenega zahtevka. Tožena stranka, ki glede dajatvenega dela zahtevka po vsebini uveljavlja ugovor ugasle pravice zaradi izvenpravdnega pobota, lahko s tem ugovorom uspe le, če dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve. Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala obstoja pobotne terjatve. V takšnih okoliščinah do pobota zaradi neobstoječe dejanske podlage - neobstoja terjatve tožene stranke do tožeče stranke - ni moglo priti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je predlog za taksno oprostitev - upoštevaje prvi odstavek 34. člena ZST-1 - pravočasen le, če je vložen pred iztekom roka za podajo ugovora zoper plačilni nalog. Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo podala šele po izteku prej navedenega roka, zato je bil pravilno zavržen.