plačilo uporabnine - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - predmet presoje - ugotovitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - razveljavitev odločbe - obseg odločanja v nepravdnem postopku - tehtanje pravic
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lastninska pripadnost sporne nepremičnine ne more biti predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki teče na podlagi določb ZVEtL-1. Po uveljavitvi ZVEtL (kot predhodnika ZVEtL-1) so bila stališča sodne prakse o tem, o katerih vprašanjih, povezanih z lastninsko pripadnostjo spornih nepremičnin, odloča sodišče v nepravdnem postopku, katera pa so pridržana odločanju v pravdnem postopku, deloma različna. Vrhovno sodišče se je v zadevi II Ips 322/2013 z dne 6. 2. 2014, na katero se opira pritožba, izreklo prav o vprašanju, ali se v primeru spornih dejstev, pomembnih za odločitev o lastninski pripadnosti nepremičnine, odloča v nepravdnem ali v pravdnem postopku, izreklo v prid postopka po ZVEtL. V kasnejših odločitvah so nižja sodišča sledila temu stališču.
V obravnavani zadevi je tako treba ovrednotiti ravnanje strank v zvezi z ugotavljanjem lastninske pripadnosti sporne nepremičnine v tem in v predhodnih postopkih ter s tem v zvezi oceniti verjetnost za uspeh tožencev v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, in fazo postopka, v katerem so toženci vložili predlog v nepravdnem postopku, ter z vidika pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oceniti, kako bi prekinitev postopka vplivala na odložitev odločitve v tej zadevi.
Tudi v postopku po ZVEtL-1 mora predlagatelj izkazati pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, za katerega trdi, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Zgolj nemotena posest ne zadostuje.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 44, 44/1, 47, 47/4.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - formalni udeleženci postopka - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - grajeno javno dobro - javna površina - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pravica uporabe
Kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v novem zakonu (ZVEtl-1) niso določeni kot primarni in sekundarni, ampak so na abstraktni ravni določeni enakovredno in jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera. Tako je sodišče prve stopnje kot enega izmed meril pravilno upoštevalo tudi preteklo redno rabo zemljišča, ki je, glede na zakonodajno gradivo, namenjeno ravno popravi rezultatov dobljenih na podlagi merila iz prve točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Pripadajoče zemljišče je določilo upoštevajoč celovito presojo vseh štirih meril.
Glede na ugotovitev, da je zemljišče že vse od izgradnje stavbe funkcionalno povezano s stavbo ter je bilo že od takrat dejansko namenjeno redni rabi stavbe ter potrebam njenih stanovalcev, lastniki posameznih delov stavbe na tem zemljišču niso imeli le omejenega pričakovanja bodoče deljene rabe, ampak pravico uporabe, ki je z nakupom posameznih delov stavbe nanje prešla ex lege na podlagi zakona. Ker cesta ni bila nikoli zgrajena, niti niso izkazane druge okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o izgubi te pravice, je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bili lastniki posameznih delov stavbe ob uveljavitvi ZLNDL imetniki pravice uporabe na tem zemljišču, ki se je transformirala v (so)lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (prvi odstavek 44. člena ZVEtL-1).
vpogled v spis - izjava priče - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes za pregled spisa
Ker je priča izkazala pravni interes, da vpogleda v spis, in sicer v svojo izjavo na določenih listovnih številkah, je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo ta vpogled. Pritožnica nima prav, da priča nima te pravice.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - prepovedni tožbeni zahtevek - restitucijski zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - ekonomski interes
Ne glede na to, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna oziroma mogoča, kot v obravnavanem primeru, ko je vznemirjanje lastninske pravice prenehalo, ker je toženec z gradbenimi deli zaključil, lahko tožnik skladno z določbo 99. člena SPZ zahteva prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka še ne narekuje tudi zavrnitve zahtevka na prepoved eventualnih bodočih vznemirjanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030583
ZPP člen 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272. URS člen 2, 22. SPZ člen 8.
pravica do izjave - načelo pravne varnosti - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - postopek zavarovanja z začasno odredbo - gradnja na tujem svetu - obligacijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je zavzelo prestrogo stališče, da je bila dolžnica v fazi podaje navedene vloge prekludirana glede navajanja novot. V situaciji, ko stranka reagira na jasen poziv sodišča k izjavi o nedopustnem navajanju novih dejstev in dokazov ni mogoče govoriti.
Stranke lahko učinkovito sodelujejo in se učinkovito izjavljajo (22. člen URS), ko se zanesejo na ravnanja in stališča sodišča v postopku. Navedena zahteva je tudi vsebina načela pravne varnosti kot podnačela pravne države (2. člen Ustave). Dolžnica je upravičeno pričakovala, da bo sodišče prve stopnje njeno izjavo upoštevalo.
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je z vidika procesnega ravnotežja podoben pravdnemu postopku, v katerem je položaj strank enakovreden, saj upnik še nima izvršilnega naslova, ki v izvršilnem postopku procesno ravnotežje nagne v njegovo korist. Če sodišče izvede narok, je to zadnji trenutek, ko lahko dolžnik neomejeno navaja novote, vendar mora računati, da sodišče morda tega ne bo izvedlo, zato je odgovor na odgovor upnika na ugovor zadnja vloga, ko dolžnik še lahko računa, da bodo njegove navedbe upoštevane. Zaradi jasnosti dolžnikovega položaja pa mora sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi določil 286.a člena ZPP navedeno omejitev izjavljanja uresničiti preko pisnega poziva z ustreznim pravnim poukom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025748
SPZ člen 92, 99, 233, 234. OZ člen 579. ODZ paragraf 971, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1465.
varstvo lastninske pravice - posodbena pogodba - prekarij - pridobitev stvarnopravnega upravičenja - osebna služnost - nastanek osebne služnosti - dogovor o ustanovitvi služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - priposestvovalna doba - neveljavnost prodajne pogodbe - pogodba o preužitku - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je pravilno presodilo, da je razmerje med pravdnima strankama vsebinsko ustrezalo (le) posodbeni pogodbi, kot jo je v času sklenitve dogovora o uporabi zidanice urejal ODZ v paragrafu 971 in naslednjih, oziroma kot je zdaj urejena v 579 in naslednjih členih OZ. Pravilno so zavrnjeni toženčevi ugovori o njegovih stvarnopravnih upravičenjih (lastninski pravici oziroma služnosti pravici stanovanja in užitka) na vtoževani nepremičnini in tožbenemu zahtevku tožnice ugodeno na podlagi 92. in 99. člena SPZ.
Osrednja lastnost služnostne pravice stanovanja in užitka je trajnost in nepreklicnost razmerja, osrednja lastnost prekarističnega razmerja pa brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, ki je dovoljena za določen čas oziroma do preklica, če čas trajanja uporabe ni določen, kot je ugotovilo sodišče v obravnavnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025153
ZPP člen 7, 285.
materialno procesno vodstvo - enakopravno obravnavanje strank - sporno dejansko stanje - razpravno načelo - kvalificiran pooblaščenec - trditveno in dokazno breme - odstop od pogodbe - pogoji za odstop - rok za odpravo napak - internetna domena - plačilo uporabnine
Razjasnjevalna obveznost sodišča ni neomejena. Biti mora v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka. V skladu z razpravnim načelom iz 7. člena ZPP je predvsem na strani stranke same dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. Sodišče ji lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene meje, saj njegova razjasnjevalna obveznost ni absolutna. Kje je meja, do katere seže ta obveznost sodišča, je odvisno od vsakega posameznega primera. Pri tem je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko in temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Z vidika presoje odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je bil izostanek z dela opravičen ali ne.
Poleg odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 mora biti za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri presoji tega pogoja pa je pomembno (tudi), ali je izostanek z dela opravičen ali ne.
predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - ločitev zapuščine od premoženja dediča - omejitev odgovornosti dediča - sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka - izrek sklepa - javna listina
Zapustnikovi upniki lahko zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev. Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja. V upnikovi dispoziciji je, ali bo po ločitvi zapuščine predlagal izvršbo na vse premoženje, ki sestavlja ločeno zapuščino ali ne. V primeru, če bi prišlo do izdaje sklepa o dedovanju glede premoženja, ki ga je upnik pri svojem predlogu izpustil, upnik glede tega premoženja zgolj ne bi več imel ugodnejšega položaja separatista. Ločitev učinkuje samo v korist tistih zapustnikovih upnikov, ki so jo predlagali, tistim, ki je niso predlagali, pa je dedič odgovoren le po splošnih pravilih o odgovornosti za zapustnikove dolgove, s podedovanih premoženjem, ki ostane po poplačilu separatistov, in s svojim premoženjem do višine vrednosti podedovanega premoženja – po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ostali zapustnikovi upniki torej do sklepa o dedovanju ne morejo predlagati izvršbe zoper dediča. Kar se tiče dedičevih upnikov pa se ti, dokler traja ločitev zapuščine, lahko poplačajo le iz premoženja dedičev, ki ni del ločene zapuščine. Ločena zapuščina, dokler tako stanje traja, tako tudi ni del stečajne mase v osebnem stečaju nad dedičem.
V sistemu ipso iure dedovanja zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti in po volji zakona. Posledica tega je, da se zapustnikove pravice in obveznosti zlijejo s pravicami in obveznostmi dedičev in se obravnavajo enotno, njihov nosilec pa je dedič. V primeru ločitve zapuščine pa se zapuščina loči v poseben sklad, ki je namenjen poplačilu zapustnikovih dolgov do tistih upnikov, ki so predlagali ločitev. Tudi v primeru ločitve zapuščine gre tako za stvari in premoženjske pravice, ki so ob uvedbi dedovanja postale dedičeve, a so zaradi ločitve zapuščine ločene od njegovega preostalega premoženja. Izvršilni postopek je torej treba nadaljevati z novim dolžnikom – dedičem, ki s tem pridobi tudi možnost vložitve ugovora novega dolžnika. Dedič je namreč tudi v primeru ločitve zapuščine pravni naslednik zapustnika, četudi gre za vrednostno in predmetno omejeno odgovornost. Za dovolitev takšnega nadaljevanja postopka je sklep zapuščinskega sodišča o ločitvi zapuščine ustrezna javna listina, kadar je v sklepu dedič naveden, saj takšna listina izkazuje opisano dedičevo pravno nasledstvo. Nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dediča mora v takem primeru biti dovoljeno v izreku sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00025082
SZ-1 člen 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 352, 355.
dobava toplotne energije - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - razdelitev obratovalnih stroškov med etažne lastnike - upravnik - dolžnost sporočanja podatkov - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - nasprotje v razlogih sodbe
Dejstvo, da tožena stranka tožeči stranki še vedno ni sporočila potrebnih podatkov za vložitev tožbe zoper posameznega dolžnika, ne pomeni, da tožeči stranki škoda še ni nastala oziroma da zastaralni rok za njeno odškodninsko terjatev še ni začel teči. Ko je vsakokrat tožena stranka prekršila obveznost sporočanja, so bile tožeči stranki znane vse okoliščine, na podlagi katerih je lahko in tudi je ugotovila obseg ter višino škode, saj je pripravila seznam dolgovanih obveznosti in izračun zakonskih zamudnih obresti, na podlagi katerih je vložila obravnavano tožbo.
ZDR člen 206.. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/2, 137/7, 202.
plačilo razlike plače - regres za letni dopust - podjetniška kolektivna pogodba - zastaranje - nadomestilo plače
Pri presoji reparacijskega tožbenega zahtevka, kot je tožbeni zahtevek za plačilo sektorskega dodatka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu, je bistveno, do kakšne plače bi bila tožnica upravičena v primeru, če nezakonitosti ne bi bilo, če bi torej opravljala delo. Če bi tožnica v spornem obdobju opravljala delo, bi bila na voljo delodajalcu in bi bila do sektorskega dodatka upravičena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026361
URS člen 35. KZ-1 člen 253, 253/1, 308, 308/5.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov
Z navedenimi očitki sodišču prve stopnje se pritožbeno sodišče ne strinja. Obdolženčevega ravnanja, za katerega je bil spoznan za krivega, ni mogoče opredeliti kot prekršek, ampak kot kaznivo dejanje. Pritožba spregleda vsebino obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje v 51. točki, kjer je pravilno obrazložilo, da je kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine. To so osebna kazniva dejanja, kjer so posebni objekt kazenskopravnega varstva neposreden izraz ustavno zagotovljene nedotakljivosti človekove telesne in duševne integritete, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave) oziroma katere od njihovih komponent. Objekt kazensko pravnega varstva je pravica posameznika do zaščite njegovih osebnih podatkov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno poudarilo, da gre v takšnih primerih praviloma za toliko kaznivih dejanj, koliko je žrtev oziroma oškodovancev in se je pri tem utemeljeno sklicevalo na vsebino sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 174/2005 z dne 14. 12. 2006. Pravilno pa je še obrazložilo, da obdolženec kaznivih dejanj ni storil z enkratnim vstopom v računalniško vodeno zbirko zasebnih podatkov, pač pa je za vsakega tujca vstopal posamično in v različnih časovnih obdobjih od dne 14. 6. 2012 do dne 19. 7. 2013 in s takšnim ravnanjem storil dvanajst samostojnih kaznivih dejanj.
Pritožbenih zatrjevanj, da gre za isti historični dogodek obravnavanih kaznivih dejanj, z dejanji, ki so bila predmet odločbe o prekršku informacijskega pooblaščenca, s katero je kršitelja (obdolženca) spoznalo za odgovornega za devet prekrškov (za osebe, ki niso pod obtožbo zaradi obravnavanega kaznivega dejanja), in ko mu je določilo posamične globe, nato pa mu izreklo enotno sankcijo globo 7.470,00 EUR, ki jo je obdolženec plačal, prav tako ni mogoče sprejeti. Sodišče prve stopnje je v točki 52 pravilno ugotovilo in obrazložilo, da glede vpogledov, ki so predmet obtožbe, informacijski pooblaščenec ni uvedel postopka, zato ne gre za isti historični dogodek, zaradi česar pritožbi ni mogoče pritrditi, da je prišlo do dvojnega obravnavanja. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo kazenskega zakona, kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo.
KZ člen 65, 65/3, 65/3-1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - povzročitev neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe - predrzna ali brezobzirna vožnja - konkretizacija zakonskih znakov - vzročna zveza - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - soglasje obdolženca
Storilec kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 lahko ustvari predrzno ali (in) brezobzirno vožnjo s kataloškimi, ne pa tudi z drugimi ali drugačnimi kršitvami cestno prometnih pravil, skratka le s kršitvami iz alineje 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025917
KZ-1 člen 208, 208/1, 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje zatajitve - trajajoče kaznivo dejanje - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - vrednost stvari - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec finančne stroke - opis kaznivega dejanja
Kaznivi dejanji poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zatajitve sta t.i. trajajoči kaznivi dejanji, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino, kaznivo dejanje pa je dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja. Storilec torej povzroči protipravno stanje in ga določen čas vzdržuje, pri tem pa ni pomembno, koliko časa le-to tudi traja. Ker v obravnavani zadevi protipravni stanji, ki sta nastali 31. 1. 2017 in 1. 2. 2017, še trajata, saj obdolženec glede na očitke iz obtožbe protipravno prilaščenih stvari, ki so mu bile zaupane, še ni vrnil, je časovna opredelitev očitanih kaznivih dejanj natančno določena. Čas izvršitve kaznivih dejanj pa ne bo trajal v nedogled, kot to zmotno navaja pritožba, saj bosta kaznivi dejanji (v kolikor obdolženec zaupanih stvari prej ne bo vrnil) dokončani najkasneje s pravnomočnostjo morebitne obsodilne sodbe. Materialno je namreč trajajoče kaznivo dejanje dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja, česar pa v obravnavani zadevi glede na podatke spisa še ni mogoče ugotoviti.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - prenehanje delovnega razmerja - iskanje zaposlitve - nesodelovanje stečajnega dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pritožbene novote
Dolžnik je na naroku sam potrdil, da je bil obveščen o svojih obveznostih. Prav tako je iz elektronskih sporočil, priloženih k ugovoru proti odpustu obveznosti, tudi razvidno, da ga je upraviteljica še dodatno pozivala, da ji pošlje poročilo o aktivnostih, da bi našel zaposlitev. To pa pomeni, da je prav dobro vedel, kakšne so njegove obveznosti. Pričakovanje, da bo lahko pozive upraviteljice ignoriral brez posledic, pa nima nikakršne podlage. Dolžnik je svoje obveznosti poznal, pa jih ni izpolnjeval, prav tako pa tudi iz njegovih navedb ni razvidno, da bi si sploh iskal kakršnokoli službo, razen pri podjetju T. d.o.o.
ZPP člen 168, 168/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 11, 14a.
odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravnomočnost sodbe - konec postopka - nov predlog - zavrženje predloga - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Za ugotovitev, da je pravdni postopek pravnomočno končan in da zato v tem postopku tožeča stranka nima več pravice doseči oprostitve plačila dolžne takse za redni in pritožbeni postopek, je pomembno, ali so izpolnjeni pogoji iz 319. člena ZPP, ki določa, da postane pravnomočna tista sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Ker je tako redni postopek kot tudi pritožbeni postopek že pravnomočno končan, se izkaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljenih predlogov tožeče stranke, ki se nanašata na plačilo sodnih taks, ki so zapadle v plačilo na podlagi poteka roka, za katerega so bila plačila odložena.
Sama okoliščina, na kateri gradi sodišče prve stopnje obsodilno sodbo, da so obdolženca v postopku, v katerem je izpovedoval oškodovanec, zastopali kar trije odvetniki, pa ni in ne more biti sestavni del izreka napadene sodbe, kot to skuša z obrazložitvijo napadene sodbe, predstaviti sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 171, 237a, 237a/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 12.
stečajni postopek - odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - imenovanje upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - višina sredstev v bilanci stanja - umik predloga za začetek stečajnega postopka - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadzor nad poslovanjem
Pritožnik v pritožbi navaja, da upravitelj v obdobju teh dveh mesecev ni imel poslovnih dogodkov, da ni imel sklenjenih najemnih in podobnih poslovnih razmerij, ki bi jih bilo treba nadzirati, ter da v tem času tudi ni imel zaposlenih. Zato meni, da je sklep o nagradi nepravilen. Vendar s tako pritožbo ne more uspeti. Višina nadomestila upravitelju za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se na podlagi določbe 12. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilni likvidaciji ter o stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, odmerja glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Da bi sodišče zmotno ugotovilo to izključno pomembno pravno dejstvo, pa pritožnik ne zatrjuje.
pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - stroški upravljanja - poslovni prostor
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožena stranka šele v dopisu z dne 29. 5. 2017 odpovedala Pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in obratovanju poslovnih prostorov št. 000 z dne 1. 10. 2006. V 3. točki dopisa z dne 29. 5. 2017 je Pogodba izrecno navedena kot (pravna) podlaga za opravljanje storitev upravljanja poslovne stavbe, pripadajočih objektov, zemljišč in naprav na ... v Ljubljani. V nadaljevanju dopisa pa je nato izrecno navedeno, da pooblaščene družbe (med njimi tudi tožena stranka) odstopajo od navedenih pogodbenih razmerij in še vseh drugih pogodbenih razmerij glede upravljanja poslovne stavbe. Na podlagi navedenega je bila Pogodba nedvomno odpovedana šele z dopisom z dne 29. 5. 2017, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00024791
OZ člen 247, 247/1. ZVPot člen 23. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - telekomunikacijske storitve - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - neplačilo računov - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - splošni pogodbeni pogoji - sprememba splošnih pogojev - pravica do odstopa od pogodbe - pogodbena kazen - nepošteni pogodbeni pogoji
Določbe splošnih pogojev, ki se nanašajo na povrnitev stroškov trajnega oziroma začasnega izklopa priključka ter stroškov vzdrževanja priključka v začasnem izklopu, do potrošnika niso nepoštene, plačilo navedenih stroškov tudi ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 247. člena OZ.