izločitev dokazov – uresničevanje in omejevanje pravic – pravica do zasebnosti – snemanje brez privolitve
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno v kazenskem postopku izločiti vsak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo obtoženčevih človekovih pravic, ne glede na intenzivnost posega v človekove pravice in ne glede na to, s kakšnim ciljem je bilo v pravice obtoženca poseženo. Človekove pravice obtoženca so namreč omejene s človekovimi pravicami oškodovancev in obratno, kar izhaja iz 3. odstavka 15. člena URS, ki je najvišji splošni pravni akt v Republiki Sloveniji.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076352
ZVEtL člen 30. ZPP člen 286, 337.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – nepremičnine v družbeni lastnini – vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja – pravica uporabe na nepremičnini – nedovoljena pritožbena novota
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini in na katerih je imel pravni prednik predlagatelja pravico uporabe v postopku lastninskega preoblikovanja, niso bile vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. S strani predlagatelja zatrjevano dejstvo, da je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah še ne pomeni, da je bil kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco je bila namreč pogoj, da lahko pravna oseba na podlagi določb ZLNDL pridobi lastninsko pravico. Razlog zaradi katerega premoženje ni bilo vključeno v otvoritveno bilanco, pravno ni pomemben. Ker torej nepremičnini v družbeni lastnini nista bili zajeti v otvoritveni bilanci podjetja, se pravica uporabe ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za toženčevo odškodninsko odgovornost dovolj že, da je bil obsojen za kaznivo dejanje prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja je namreč povezano s predmetom kaznivega dejanja (ukradeno stvarjo) in ne s prikrivanjem (skrivanjem) storilca kaznivega dejanja tatvine.
vpis zaznambe spora pri osnovnem položaju ene nepremičnine - začasna odredba - milejša oblika zavarovanja - izvirna pridobitev stvarne pravice na nepremičnini
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082984
OZ člen 179. ZPP člen 325, 328, 332.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – zahteva za povračilo stroškov – dopolnilni sklep – vročitev predloga za dopolnitev
Pritožnik s svojimi premalo konkretnimi navedbami ne uspe vzbuditi nobenega dvoma v ustreznost odškodnine, ki je bila tožniku prisojena iz naslova telesnih bolečin oziroma nevšečnosti v času zdravljenja. Ker ne navede od katere konkretne „sodne prakse“ (pravilneje sodnih odločb, ki so obravnavale v bistvenem primerljiv obseg škode) naj bi iz tega naslova prisojena odškodnina (močno) odstopala, takšnemu zatrjevanju ni moč slediti.
Ker sodišče prve stopnje s sodbo ni odločilo o celotnem stroškovnem zahtevku tožnika oziroma o vseh z njegove strani priglašenih stroških, je na njegov predlog o njih upravičeno odločilo s posebnim oziroma dopolnilnim sklepom. Tudi za tak primer (in torej ne samo za primere, ko ne odloči v celoti o zahtevku oziroma vseh zahtevkih po glavni stvari) je uporaba določbe 325. člena ZPP pravilna.
Zakon ne predvideva, da bi bi bilo potrebno predlog za dopolnitev nasprotni stranki pošiljati v izjavo. To je glede na njegovo vsebino (saj gre „zgolj“ za poziv stranke sodišču, da v celoti odloči o vseh zahtevkih, ki jih je v postopku (že) postavila, in ne za uveljavljanje česarkoli novega) tudi razumljivo.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanja sredstva za preživljanje – obročno plačilo sodne takse
Skromnost dohodkov, ki jih prejema družina na družinskega člana ter dejstvo, da z njo v skupnem gospodinjstvu dejansko živi sin, ki je potreben pomoči pri preživljanju, zadostuje za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse.
Tudi če do podpisa pogodbe ni prišlo, lahko stranka, ki je bila prikrajšana, zahteva plačilo od tiste, ki je bila neupravičeno obogatena. Neupravičeno pridobitev pomeni tudi zadrževanje plačila, ki bi sicer moralo biti izplačano.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058465
SZ-1 člen 30, 30/1. SZ člen 32. ZPP člen 458, 458/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – soseska – obratovalni stroški – stroški upravljanja – spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – pogodba o medsebojnih razmerjih – konkretizacija pritožbenih razlogov
Ker SZ ni posebej predvidel niti ne prepovedal sklenitve pogodbe o opravljanju storitev upravljanja za celotno sosesko, v katero spada predmetni objekt, in ker ugotovljeno nadpolovično soglasje predstavlja dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v postopku v sporu majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče nanjo vezano in ta ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083582
ZPP člen 7, 8, 212, 254. OZ člen 921, 922, 944.
zavarovalna pogodba – zavarovalnina – izguba kritnih pravic – dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – ponovitev dokaza z izvedencem
Sodišče ponovi dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
Tožnik mora dokazati ne le, da je bil udeležen v prometni nezgodi ter poškodbe na vozilu in sebi, pač pa tudi, da je do škode prišlo na zatrjevani način (da je z osebnim vozilom trčil v drevo ob cesti).
zunajsodna uveljavitev ločitvene pravice - zunajsodna prodaja premoženja
Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, upniku omogoča, da proda premoženje brez stroškov, ki sicer nastajajo z vodenjem sodnega (stečajnega) postopka. Upnik praviloma na tak način pride do hitrejšega in višjega poplačila, saj se od s prodajo doseženega premoženja ne odštejejo stroški, nastali z unovčevanjem posebne stečajne mase.
OZ člen 179. ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – strah – pravno priznana škoda
Oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah, le kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo obstoj konstitutivnega znaka kaznivega dejanja zatajitve, ki se odraža v storilčevemu namenu trajne prilastitve, skratka, da predmet, ki je bil določen v najemni pogodbi, osebni avto znamke Renault Clio II, obdrži kot svojo lastnino.
Zavarovalnica mora ob nastanku zavarovalnega primera izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Če tožnik ne izkaže, kdaj je takšno obvestilo podal, je potrebno zavrniti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti do dneva vložitve tožbe.
Tožnika sta v obravnavani zadevi zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe ISR-1/2203 z dne 26. 9. 2003 (vsi ostali tožbeni zahtevki so odvisni od te odločitve). S takšnim tožbenim zahtevkom sta določila vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevata; določila sta ne samo obseg in mejo sodne obravnave, temveč tudi sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo odločati v mejah tožbenega zahtevka, in odločati o tem, ali je posojilna pogodba v vsebini in obsegu, kot je bila sklenjena (torej kot celota), nična (pravna posledica).
dokazovanje – dokazna ocena – formalna dokazana pravila – načelo proste presoje dokazov – izpovedi prič v razmerju do materialnih dokazov
Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo dokazov oz. posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana. Je pa splošno znano, da so izpovedi prič velikokrat manj zanesljiv dokaz kot materialni dokazi; na eni strani zaradi težav pri zaznavanju in zaradi subjektivnega zaznavanja, po drugi strani pa zaradi časovne oddaljenosti podajanja njihovih izpovedi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076321
ZPP člen 14. OZ člen 1024.
poroštvena izjava – zaveza kot porok in plačnik – kazenska sodba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – procesne obresti
Ali tožničina terjatev izvira iz kaznivega dejanja, za to pravdo ni predhodno vprašanje. Še več, to dejstvo je v obravnavani zadevi povsem nerelevantno. Prav tako ne gre za identično dejansko stanje. Tožnica namreč ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim jo je kazensko sodišče napotilo na pravdo, pač pa terja od toženca izpolnitev njegove poroštvene obveznosti. Poleg tega je po 14. členu ZPP sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Navedba pravne podlage sicer ni nujna, vendar jo sodišče preizkuša zgolj v mejah v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo.
Na dan, ko je bil sklep o predhodni odredbi že pravnomočen, odločba Ustavnega sodišča še ni veljala, niti je ni mogoče uporabiti za že izdano predhodno odredbo, torej za nazaj, ker je bila odločitev o predhodni odredbi že pravnomočna. Situacija dolžnika bi bila drugačna, če bi dolžnik zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo vložil ugovor, ki bi bil npr. zavrnjen, pritožbeno sodišče pa bi sedaj odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora. V takšnem primeru pa bi bilo treba - glede na določbe ZUstS, ustavno odločbo in ustaljeno sodno prakso višjih sodišč - pritožbi dolžnika ugoditi.