odgovornost delodajalca – nevarna stvar – nevarna dejavnost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti
Imbus ključ, s katerim je tožnik rokoval pred poškodbo, ne more šteti za nevarno orodje, torej za nevarno stvar. Prav tako ni nevarna dejavnost konkretno delo, ki ga je tožnik v okviru svojih delovnih obveznosti opravljal, torej pomoč sodelavcu pri odvijačenju vijaka ter odmontiranju pokvarjenega cilindra na delovnem stroju.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058465
SZ-1 člen 30, 30/1. SZ člen 32. ZPP člen 458, 458/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – soseska – obratovalni stroški – stroški upravljanja – spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – pogodba o medsebojnih razmerjih – konkretizacija pritožbenih razlogov
Ker SZ ni posebej predvidel niti ne prepovedal sklenitve pogodbe o opravljanju storitev upravljanja za celotno sosesko, v katero spada predmetni objekt, in ker ugotovljeno nadpolovično soglasje predstavlja dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v postopku v sporu majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče nanjo vezano in ta ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083582
ZPP člen 7, 8, 212, 254. OZ člen 921, 922, 944.
zavarovalna pogodba – zavarovalnina – izguba kritnih pravic – dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – ponovitev dokaza z izvedencem
Sodišče ponovi dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
Tožnik mora dokazati ne le, da je bil udeležen v prometni nezgodi ter poškodbe na vozilu in sebi, pač pa tudi, da je do škode prišlo na zatrjevani način (da je z osebnim vozilom trčil v drevo ob cesti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083571
ZNP člen 19, 37. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – agrarna skupnost – podeljena pravdna sposobnost
Čeprav so po ZPVAS materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti in ne skupnost sama, to ne vpliva na odločitev o predlogu za podelitev sposobnosti biti stranka agrarni skupnosti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082998
SZ-1 člen 21, 29, 29/1, 29/4.
delitev posebnega skupnega dela večstanovanjske stavbe – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – soglasje vseh etažnih lastnikov
Delitev skupnega posebnega dela je brez soglasja drugih etažnih lastnikov v stavbi možna le, če taka delitev ne bi vplivala na razmerje med posameznimi in skupnimi deli v stavbi kot celoti.
motenje posesti – ugotovitveni del izreka v posestnem sporu – dajatveni del izreka v posestnem sporu – postavitev škarpe kot motilno dejanje – zoženje ceste
Ugotovitveni del izreka sklepa v posestnem sporu ni bistven in tudi v obravnavani zadevi nima nobenega pomena. Služi kvečjemu za pojasnjevanje dajatvenega dela izreka sklepa, ta pa mora biti določen in izvršljiv.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
obrekovanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki
Obdolženec se je zavedal, da so njegove trditve v pritožbi, vloženi v postopku pri okrajnem sodišču v izvršilni zadevi, neresnične, s takim pisanjem pa je škodoval časti in dobremu imenu zasebnega tožilca, ker mu je žaljivo očital dogodke, ki se sploh niso zgodili oziroma jih ni povzročil zasebni tožilec, kar je slednjega močno prizadelo in obdalo z občutkom nelagodja in sramu, saj so za žaljive in neresnične trditve izvedele tudi tretje osebe, ki so pritožbo prebrale.
Tudi če do podpisa pogodbe ni prišlo, lahko stranka, ki je bila prikrajšana, zahteva plačilo od tiste, ki je bila neupravičeno obogatena. Neupravičeno pridobitev pomeni tudi zadrževanje plačila, ki bi sicer moralo biti izplačano.
vpis zaznambe spora pri osnovnem položaju ene nepremičnine - začasna odredba - milejša oblika zavarovanja - izvirna pridobitev stvarne pravice na nepremičnini
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0083636
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje – zakonca – res iudicata
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje, glede katerega se šteje, da sta deleža zakoncev na njem enaka. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082984
OZ člen 179. ZPP člen 325, 328, 332.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – zahteva za povračilo stroškov – dopolnilni sklep – vročitev predloga za dopolnitev
Pritožnik s svojimi premalo konkretnimi navedbami ne uspe vzbuditi nobenega dvoma v ustreznost odškodnine, ki je bila tožniku prisojena iz naslova telesnih bolečin oziroma nevšečnosti v času zdravljenja. Ker ne navede od katere konkretne „sodne prakse“ (pravilneje sodnih odločb, ki so obravnavale v bistvenem primerljiv obseg škode) naj bi iz tega naslova prisojena odškodnina (močno) odstopala, takšnemu zatrjevanju ni moč slediti.
Ker sodišče prve stopnje s sodbo ni odločilo o celotnem stroškovnem zahtevku tožnika oziroma o vseh z njegove strani priglašenih stroških, je na njegov predlog o njih upravičeno odločilo s posebnim oziroma dopolnilnim sklepom. Tudi za tak primer (in torej ne samo za primere, ko ne odloči v celoti o zahtevku oziroma vseh zahtevkih po glavni stvari) je uporaba določbe 325. člena ZPP pravilna.
Zakon ne predvideva, da bi bi bilo potrebno predlog za dopolnitev nasprotni stranki pošiljati v izjavo. To je glede na njegovo vsebino (saj gre „zgolj“ za poziv stranke sodišču, da v celoti odloči o vseh zahtevkih, ki jih je v postopku (že) postavila, in ne za uveljavljanje česarkoli novega) tudi razumljivo.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanja sredstva za preživljanje – obročno plačilo sodne takse
Skromnost dohodkov, ki jih prejema družina na družinskega člana ter dejstvo, da z njo v skupnem gospodinjstvu dejansko živi sin, ki je potreben pomoči pri preživljanju, zadostuje za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse.
dokazovanje – dokazna ocena – formalna dokazana pravila – načelo proste presoje dokazov – izpovedi prič v razmerju do materialnih dokazov
Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo dokazov oz. posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana. Je pa splošno znano, da so izpovedi prič velikokrat manj zanesljiv dokaz kot materialni dokazi; na eni strani zaradi težav pri zaznavanju in zaradi subjektivnega zaznavanja, po drugi strani pa zaradi časovne oddaljenosti podajanja njihovih izpovedi.
pogojna obsodba - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - plačilo zneska oškodovancu - odprava posebnega pogoja
Ker obsojenka kljub prizadevanjem ne dobi zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje prihodke in ker prav iz ničesar v spisu ne izhaja, da je mogoče pričakovati, da se bo to kmalu spremenilo, je mogoče zanesljivo reči, da obsojena posebnega pogoja v novem roku, in tudi sicer, ne bo sposobna izpolniti, kar končno izhaja tudi iz sedaj izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve pisnega odpravka ugotavlja, da zaradi slabega finančnega stanja ni sposobna plačati stroškov preklicnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do ogrozitve preživljanja njene družine. Zato je bilo potrebno sodbo spremeniti tako, da se obsojenki ne določi nov rok za izpolnitev dolžnega pogoja po plačilu prej navedenega zneska oškodovancu, ampak se ta pogoj odpravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076321
ZPP člen 14. OZ člen 1024.
poroštvena izjava – zaveza kot porok in plačnik – kazenska sodba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – procesne obresti
Ali tožničina terjatev izvira iz kaznivega dejanja, za to pravdo ni predhodno vprašanje. Še več, to dejstvo je v obravnavani zadevi povsem nerelevantno. Prav tako ne gre za identično dejansko stanje. Tožnica namreč ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim jo je kazensko sodišče napotilo na pravdo, pač pa terja od toženca izpolnitev njegove poroštvene obveznosti. Poleg tega je po 14. členu ZPP sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave po uvedenem postopku redne prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave.
V ravnanju dolžnika, ki je po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi obravnavani predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
Vprašanje dejanske vloge dolžnika v družbi je odločilnega pomena za presojo, ali in v kakšni meri je bil dolžnik seznanjen s finančnim stanjem glavnega dolžnika, oziroma za presojo, ali je bilo ravnanje dolžnika pri prevzemanju obveznosti lahkomiselno in neodgovorno.