ZFPPIPP člen 301, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3, 392, 392/2.
zavrženje tožbe – pravni interes – prijava terjatev v postopku osebnega stečaja
Glede na določbo 2. odstavka 392. člena ZFPPIPP ni relevantno, ali je tožnik pravdnemu sodišču predložil dokazilo o prijavi terjatve, ki jo jo sicer prijavil dne 11. 2. 2014. Sodišče prve stopnje bi o tožnikovem pravnem interesu lahko odločalo šele po tem, ko bi preverilo, ali je bil že opravljen preizkus terjatev, ki vsebuje izjavo o tožnikovi terjatvi, za katerega pritožnik trdi, da na dan izdaje izpodbijane odločbe (7. 7. 2014) še ni bil opravljen. Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti tožnikove terjatve, prijavljene v stečajni postopek, ni mogoče presojati obstoja tožnikovega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje obravnavanega pravdnega postopka.
prekršek zoper javni red in mir - povzročanje hrupa z uporabo glasbila
Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 je mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo med drugim glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti), kar v primerjavi s prekrškom iz prvega odstavka istega člena, kjer gre praviloma za hrup takšne in tolikšne intenzitete, da to pomeni storitev prekrška, v obravnavanem primeru ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (utemeljena je namreč ocena pritožnikov v pritožbi, da zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine).
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S trditvami, da ni mogla slutiti, da bo prišlo do situacije, da bo zahteval upnik plačilo terjatve od nje, pritožnica smiselno pritrjuje sodišču prve stopnje, da ji njen premoženjski položaj ni omogočal poroštva za obveznosti v višini 3.500.000,00 EUR. Če bi želela trditve upnikov proti odpustu obveznosti ovreči, bi morala trditi in predložiti dokazila o tem, da je ob prevzemu poroštev v višini 3.500.000,00 EUR imela možnost razpolaganja s premoženjem v navedeni višini, česar pa ni trdila. Zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Zgolj formalno lastništvo toženke tožeči stranki ni dalo nobene osnove, da je porabo plina začela zaračunavati lastnici in ne dejanski uporabnici. Dokler je stanovanje zasedala X, bi morala tožeča stranka zaračunavati porabo njej. X. je bila tista, ki je zase koristila plin. In ker poraba plina ne sodi med obratovalne stroške, subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja ni.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine med pravdo – možnost dostopa do zemljišča – uporaba zemljišča – neobstoj podlage za ugoditev zahtevku – stanje ob zaključku glavne obravnave – časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje je dolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč opredeljuje časovne meje pravnomočnosti v pravdnem postopku, kar velja (brez izjeme) tudi za negatorno pravdo. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da toženka po odsvojitvi nepremičnine X (do katere je prišlo tekom postopka na prvi stopnji) nima niti možnosti dostopa do spornega dela zemljišča Y v lasti tožnice niti ga (kar je najbolj pomembno) ne uporablja, podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku ni bilo (več).
Upoštevaje predhodno navedeno je pritožbeno zatrjevanje, da je pomembno le dejansko stanje ob vložitvi tožbe, napačno. Dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, morajo obstajati ves čas oziroma vse do zaključka glavne obravnave. Če ob zaključku ne obstajajo več (kot to nesporno velja za predmetni postopek), tudi zahteva po sodnem varstvu ne more biti več utemeljena.
OZ člen 86, 94, 95, 239, 239/1, 323, 323/1. ZPP člen 13, 188, 188/4, 206, 206-1.
ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – izpodbojnost – prava volja – nasprotovanje morali – novacija – umik tožbe – ponovna vložitev iste tožbe – zamuda – priznanje dolga
Samo po sebi ni nemoralno, če se nekdo zaveže dano vrniti, čeprav je bilo prejeto sprva mišljeno kot darilo.
To, da izražena zaveza za vračilo ni bila toženkina prava volja, pač pa nedopusten vpliv tožnika, je razlog, da bi to svojo zavezo izpodbijala, to je, da bi zahtevala njeno razveljavitev. Tega ni storila, njen ničnostni zahtevek pa nikakor ni eno in isto ali nemara manj. Je nekaj drugega.
spor majhne vrednosti – plačilo zapadlih računov – splošni pogoji
Splošni pogoji v točki 23 določajo, da v primeru, da naročnik (toženka) in uporabnik (T. P.), nista isti osebi, naročnik, torej toženka odgovarja za takšnega uporabnika kot samega sebe.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – vrednost podedovanega premoženja
Vrednost terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na zapustnikovih nepremičninah, na vrednost le-teh ne vpliva in se tudi ne more upoštevati v korist obveznosti dediča, dokler teh dolgov dejansko ne plača.
nastanek terjatve - pravdni stroški - prisilna poravnava
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške, katere stroške je dolžan povrniti in odmeri njihovo višino. To pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 60/2-4, 298, 303, 359. ZPRPGDT člen 14a.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prijava prednostne terjatve - napotitev na pravdo
Če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno, mora prijava terjatev vsebovati tudi zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna. Tako postavljen zahtevek pa se ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve ter ločitvene in izločitve pravice.
Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je le materialnopravno vprašanje, ki ga sodišče presoja v stečajnem, in ne v drugem postopku.
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076255
ZPP člen 153, 184, 184/1. ZST-1 člen 29. SPZ člen 32, 33.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – pričnina – povrnitev stroškov priči – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja – sprememba tožbe – subjektivni rok – objektivni rok
Skladno s 153. členom ZPP je tudi v primeru, da predujem za stroške priče predhodno ni bil založen, dolžna plačati stroške priči tista stranka, ki je (čeprav že izveden) dokaz predlagala. Zaslišanje navedene priče je predlagala (le) tožeča stranka, zato je dolžna priči povrniti njene potne stroške, na račun, ki ji ga bo priča sporočila. Končni uspeh v pravdi nima vpliva na tožničino obveznost plačila stroškov v zvezi z izvedenim dokazom. Ali je tožeča stranka upravičena tudi do povrnitve pravdnih stroškov - med katere lahko spadajo tudi stroški pričnine, kar je odvisno, ali je stranka njihovo povrnitev zahtevala oziroma jih priglasila s stroškovnikom - je stvar končne odločitve oziroma uspeha z glavnim zahtevkom.
Pri zahtevi za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na nepremičnini na način, da se postavijo nazaj škarpa in kamnite plošče iste kvalitete na mesto in na način kot prej, gre za dajatveni zahtevek, ki ima naravo posestnega varstva. Pri tem ni odločilno, ali plošče in kamni škarpe še obstajajo (da teh ne bi bilo več, toženca sploh nista trdila oziroma nista ugovarjala, da vzpostavitve posesti s položitvijo plošč in škarpe kot je bilo prej, ne bi mogla), s tožbo pa se tudi ne zahteva položitev novih kamnov ali škarpe, saj kot je razvidno iz celovite vsebine zahtevka se zahteva v stanju, obliki in kvaliteti, kot je bilo pred motilnim ravnanjem. Zato je treba ugoditi tudi dajatvenemu zahtevku glede kamnitih plošč in škarpe v obsegu, kot so ga tožnice konkretizirale na naroku 18. 10. 2013 (kar ni sprememba tožbe). Na takšno spremenjeno odločitvijo pa je avtomatično vezan tudi prepovedni del zahtevka, kateremu je bilo z izpodbijanim sklepom že ugodeno z vsebino, da se tožencema s takim in podobnimi ravnanji prepoveduje posegati v neposredno posest tožnic prej navedene nepremičnine.
S tem, ko je toženec zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše, s čimer je bil prekinjen dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ni ravnal samovoljno in protipravno, ob dejstvu, da lahko postane puščanje vode kadar koli močnejše in privede do znatnejše poplave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081934
OZ člen 147, 186, 186/3. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 21.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - odločanje v razumnem roku - vzročna zveza - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - odgovornost delodajalca za delavce - protipravnost ravnanja- predhodno vprašanje upravne narave
Ali pravna oseba izpolnjuje pogoje po pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za izdelavo zdravil po Zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih, je predhodno vprašanje, ki je lahko predmet samostojnega obravnavanja le v upravnem postopku. Gre torej za predhodno vprašanje upravno pravne narave, povezane z upravnim dovoljenjem in sodišče je pri odločanju na to pravno odločbo vezano.
Predolgo odločanje upravnega organa ni v vzročni zvezi z nastalo škodo tožeče stranke. Tožeča stranka je vedela in je tudi pisala vloge na ministrstvo v tej smeri, da potrebuje dovoljenje za svojo dejavnost in da to dovoljenje izda upravni organ. V vsem tem času ni odpravila odločilne pomanjkljivosti, in sicer ni zaposlovala odgovornih oseb, kar je zahteval pravilnik v zvezi z zakonom. To je zahteval že prvi Pravilnik in Ur. l. RS 94/00. Zato ni pomembno, da je tožena stranka za krajši čas izdala začasno dovoljenje oziroma pogojno dovolila delo. Tožeča stranka pomanjkljivosti ni odpravila in za pritožbeno sodišče je sedaj odločilna dokončna odločba upravnega organa.
regres za letni dopust - odpust dolga - odpoved pravici
Zapisa v dogovoru, da so z izplačilom odpravnine in povračilom namesto odpovednega roka poravnane vse terjatve iz naslova delovnega razmerja in da stranki nimata druga proti drugi nobenih zahtevkov več, ni mogoče tolmačiti kot odpust dolga.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku v spornem obdobju v gotovini izplačala regres za letni dopust. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa za letni dopust je zakonsko zagotovljena pravica iz delovnega razmerja, ki se ji delavec ne more odpovedati, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi.
OZ člen 54, 54/3, 55, 55/2, 55/3, 59, 419, 419/1, 420.
cesija – večkratni odstop – obvestitev dolžnika – ugovor ničnosti pogodbe – dogovorjena oblika – namen doseči nekaj drugega – sankcija, če pogodba nima potrebne oblike – pogoj
V primeru, če je cesija nična, lahko dolžnik proti prevzemniku uveljavlja ugovor, da ni dolžan izpolniti obveznosti njemu kot prevzemniku terjatve.
Če pogodba nima dogovorjene oblike, so sankcije različne v primeru, če sta se pogodbeni stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika (2. odstavek 55. člena OZ) od primera, če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali dosegli kaj drugega (3. odstavek 54. člena OZ). V prvem primeru je pogodba nična, v drugem primeru pa je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.
motenje posesti – ekonomski interes – posedovanje ključa
Res je, da se v motenjski pravdi ne upošteva pravica do posesti, vendar pa je v luči sodnopravne doktrine o ekonomskem interesu za motenjsko pravdo, treba vendarle upoštevati vsaj vsebino posesti, ki naj bi bila motena. Prav tu pa se pokaže, da vsebina posesti, v kateri naj bi bila tožeča stranka protipravno (samovoljno) prizadeta, ni bila več v dejanskem izvrševanju posesti nepremičnine, marveč zgolj še v posedovanju ključa. V sodni praksi je bilo sicer v tovrstnih primerih posestno varstvo priznano, vendar je med temi in obravnavanim primerom podana pravno odločilna razlikovalna prvina. Tožeča stranka namreč ni več imela ključa do gostinskega lokala, marveč zgolj še ključ do izpraznjenega gostinskega lokala z izklopljeno elektriko in vodo. Njena dejavnost, ki je edina vsebinsko napolnjevala pojem izvrševanja posesti, je bila opuščena. V takšnem dejanskem položaju pa po prepričanju pritožbenega sodišča nima več ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti.