motenje posesti – ekonomski interes – posedovanje ključa
Res je, da se v motenjski pravdi ne upošteva pravica do posesti, vendar pa je v luči sodnopravne doktrine o ekonomskem interesu za motenjsko pravdo, treba vendarle upoštevati vsaj vsebino posesti, ki naj bi bila motena. Prav tu pa se pokaže, da vsebina posesti, v kateri naj bi bila tožeča stranka protipravno (samovoljno) prizadeta, ni bila več v dejanskem izvrševanju posesti nepremičnine, marveč zgolj še v posedovanju ključa. V sodni praksi je bilo sicer v tovrstnih primerih posestno varstvo priznano, vendar je med temi in obravnavanim primerom podana pravno odločilna razlikovalna prvina. Tožeča stranka namreč ni več imela ključa do gostinskega lokala, marveč zgolj še ključ do izpraznjenega gostinskega lokala z izklopljeno elektriko in vodo. Njena dejavnost, ki je edina vsebinsko napolnjevala pojem izvrševanja posesti, je bila opuščena. V takšnem dejanskem položaju pa po prepričanju pritožbenega sodišča nima več ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – vrednost podedovanega premoženja
Vrednost terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na zapustnikovih nepremičninah, na vrednost le-teh ne vpliva in se tudi ne more upoštevati v korist obveznosti dediča, dokler teh dolgov dejansko ne plača.
trditveno in dokazno breme – zaslišanje stranke – odsotnost trditev
Za zanikanje trditev (nasprotne) stranke ne zadostuje ustrezna izjava dana ob zaslišanju (izpovedbi). Zaslišanje stranke (njena izpovedba) je le eno od dokaznih sredstev za predhodno podane navedbe. Če teh ni (kar velja tako za trdilne kot nikalne navedbe), z izpovedbo ni moč česarkoli dokazovati. Prav tako izpovedba ne more nadomestiti neobstoječih navedb. Navedbe (nasprotne) stranke je moč zanikati le z obrazloženimi navedbami in „zgolj“ ob zaslišanju dana izjava ne zadostuje. Zato je pritožbeno navajanje, kakšen obseg vtoževane terjatve je toženec (ob zaslišanju) „priznal“ oziroma katerega dela ni, brezpredmetno.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – postavitev odvetnika pridržani osebi – psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku – prisilen ukrep – ukrep prisilnega zdravljenja – pogoji za izdajo – blodnje – odklanjanje zdravljenja – odsotnost pripomb na zapisnik
Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin - zagovor
Tožnik (prodajalec na bencinskem servisu) v spornem času v posameznih primerih stranki ni izdal računa za izdano blago, ki ga je plačala z gotovino. Po odhodu stranke je iz maloprodajne aplikacije izbrisal postavko za kupljeno blago ter s tem ustvaril gotovinski višek, ki ni bil razviden iz popisa blagajniškega iztržka. S svojim ravnanjem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V III. kategorijo invalidnosti se po 3. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrsti zavarovanec, če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Takšnega zdravstvenega stanja pri tožnici ne ugotavlja v izvidih nobeden od specialistov in tega tudi invalidska komisija II. stopnje, ob upoštevanju celotnega zdravstvenega stanja tožnice, ni ugotovila. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem do dela s skrajšanim delovnim časom, ni utemeljen.
nastanek terjatve - pravdni stroški - prisilna poravnava
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške, katere stroške je dolžan povrniti in odmeri njihovo višino. To pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.
sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopno sodišče je v sklepu EPVD 104/2014, z dne 27. 6. 2014, s katerim je storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo, storilcu med drugim naložilo, da mora v 15. dneh od pravnomočnosti sklepa sodišču predložiti dokazilo o vključitvi v program edukacijske delavnice z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, in da se mora v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sklepa udeležiti rehabilitacijskega programa, edukacijskih delavnic v obsegu najmanj šestih pedagoških ur ter v istem roku sodišču predložiti dokazila o izpolnitvi naložene obveznosti. Navedenega v naloženih rokih storilec prvostopnemu sodišču ni predložil.
ustanovitev zavoda – medsebojne pravice in obveznosti pri ustanovitvi zavoda – odgovornost za obveznosti zavoda – subsidiarna odgovornost ustanovitelja zavoda – pogodba v breme tretjega
Ker se je tožnica kot soustanoviteljica proti toženki kot ustanoviteljici zavezala, da bo Zavodu zagotavljala brezplačno uporabo prostorov, se v tej pravdi ne more uspešno sklicevati na naknadno sklenjeno pogodbo z Zavodom, po kateri je slednjemu uporabo teh prostorov zaračunavala. Takšna pogodba, ki je v nasprotju s predhodno sklenjeno pogodbo med pravdnima strankama (soustanoviteljem in ustanoviteljem), ne more imeti pravnih učinkov proti toženki kot ustanoviteljici, saj je bila nesporno sklenjena brez njenega soglasja.
Če je bilo s pogodbo z Zavodom, po kateri tožnica za uporabo prostorov zahteva plačilo, mišljeno, da bo za to obveznost subsidiarno odgovarjala toženka kot ustanoviteljica, kljub temu da to izrecno nasprotuje pogodbeni zavezi tožnice zagotoviti brezplačno uporabo prostorov, takšno določilo predstavlja pogodbo v breme tretjega, ki pa ji naše pravo ne daje pravnega varstva.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 15/2, 25. ZMEPIZ člen 49, 49-4.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pravna oseba - poslovodna oseba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Kljub temu, da je tožena stranka tožnico v spornem obdobju vključila v zavarovanje na temelju 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 (torej kot družbenico in poslovodno osebo gospodarske družbe), ki pa se ni izvrševalo, je zaradi pravnomočne naknadne ponovne vzpostavitve delovnega razmerja (tožničin delodajalec je bil po pravnomočni sodbi dolžan za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vse do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi vzpostaviti stanje, kakršno je obstajalo pred nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), ki je podlaga za obvezno zavarovanje po 13. členu ZPIZ-1 (torej na temelju delovnega razmerja), v okoliščinah konkretnega primera podan dejanski stan iz 25. člena ZPIZ-1. V primeru, kadar oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po različnih podlagah, se namreč v skladu s 25. členom ZPIZ-1, zavaruje po tisti, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami. Zaradi pravnomočne ponovne vzpostavitve podlage za zavarovanje na temelju 13. člena ZPIZ-1, se zato ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Spremenjeno zavarovalno podlago, ki je posledica pravnomočno razsojenega delovnega spora, je tožena stranka dolžna spoštovati.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 60/2-4, 298, 303, 359. ZPRPGDT člen 14a.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - prijava prednostne terjatve - napotitev na pravdo
Če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno, mora prijava terjatev vsebovati tudi zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna. Tako postavljen zahtevek pa se ne preizkuša v postopku preizkusa terjatev, ker so predmet preizkusa le terjatve ter ločitvene in izločitve pravice.
Ali ima določena terjatev pravno naravo prednostne terjatve, je le materialnopravno vprašanje, ki ga sodišče presoja v stečajnem, in ne v drugem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081431
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 214, 214/2, 226, 226/2, 324, 324/3. OZ člen 311, 336, 336/1, 619, 990.
dokaz – listina v tujem jeziku – nepopolna vloga – zahteva za popravo ali dopolnitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pobotni ugovor – materialnopravni pobot – procesni pobotni ugovor – podjemna pogodba – družbena pogodba – pravica terjati izpolnitev
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje opustilo izvedbo dokaza, ne da bi toženo stranko pozvalo, da predloži overjen prevod listin, sestavljenih v češkem jeziku, na kar pravilno opozarja pritožnica, vendar po oceni pritožbenega sodišča navedena kršitev ni prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni vplivala na pravilnost odločitve.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo policista – spremljanje vinjene osebe do intervencijskega vozila – policijsko vklepanje kršitelja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do poškodbe tožnika ni prišlo v času, ko je vinjenega voznika vklepal. Vinjeni voznik je brcnil, ko je že sedel na tleh in je policist poročal, da ne rabi nujne intervencije, ampak normalno. Zato konkretnih okoliščin ni mogoče oceniti za „okoliščine s povečano nevarnostjo“, katera ima za posledico, da je delo policista nevarna dejavnost in ima za posledico objektivno odgovornost tožene stranke.
nesreča pri delu – zagotavljanje varnosti pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – varstvo pri delu – vzročna zveza – odvijanje matice na kolesu
Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je do težav z odvijanjem matic prihajalo večkrat in je bil pri delodajalcu delovni proces odvijanja matice urejen tako, da se jo je najprej poskusilo odviti s pomočjo ključa, a se je v primeru težav z odvijanjem prevrtala oziroma prerezala, za kar bi moral tožnik, v primeru, ko z običajno silo, prilagojeno njegovemu zdravstvenim omejitvam ni bilo mogoče odviti matice, poskrbeti, s takšnim postopkom/metodo dela pa je bil tudi seznanjen, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni ravnal v skladu z delovno prakso in ni upošteval svoje prejšnje poškodbe. O možnosti, da odkloni delo, če glede na okoliščine primera oceni, da bi to pomenilo nevarnost za zdravje, je bil v okviru usposabljanj poučen. Vse to pa omogoča nadaljnji pravni sklep, da zavarovancu toženke ni mogoče pripisati nedopustnega ravnanja, ki bi bilo v relevantni vzročni zvezi z nastalo škodo, kar pomeni, da njegova odškodninska odgovornost ni podana.
Zahtevki, ki jih uveljavlja naročnik v razmerju do podjemnika zaradi kršitve njegove obveznosti, katere vzrok je kršitev podizvajalčeve obveznosti (zamuda pri neizpolnitvi, neizpolnitev ali izpolnitev z napakami), imajo v razmerju med podjemnikom in izvajalcem značilnost oziroma pravno naravo navadne škode. Z njenim plačilom se zmanjša podjemnikovo premoženje zaradi podizvajalčeve kršitve (medsebojne) pogodbe. Gre za negativno posledico, ki je ob sklenitvi podjemne pogodbe med podjetnikom in njegovim sodelavcem – podizvajalcem – predvidljiva (1. odstavek 243. člena OZ). Zato ima podjemnik od njega na podlagi tega pravnega določila pravico zahtevati, da mu plačani znesek povrne kot odškodnino oziroma povračilo svoje navadne škode.
Tožeča stranka zahteva ukinitev pravnomočno dosojene rente zaradi toženčeve starostne upokojitve. Z odločbo ZPIZ je bila tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev odmerjena pokojnina. Posledično so se po presoji pritožbenega sodišča pomembneje spremenile okoliščine glede na stanje, kakršno je obstajalo ob izdaji pravnomočne sodbe (175. člen OZ). Od upokojitve dalje toženec ni bil več prikrajšan pri plači, glede na vsebino izreka pravnomočne sodbe, ki ne nalaga tožeči stranki odvoda in plačila prispevkov od dosojene rente, pa tudi ne pri odmeri pokojnine. Zato je odpadla okoliščina (izguba pri plači), ki je bila podlaga za dosojeno denarno rento tožencu, s tem pa je izpolnjen pogoj za ukinitev denarne rente.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076263
ZJN-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 71. OZ člen 125, 1035, 1036, 1037.
gradbena pogodba - glavni izvajalec - zahtevek podizvajalca do naročnika - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - izjema od načela inter partes - nakazilo - nakazanec - prejemnik nakazila - asignacija - asignant - asignat - asignatar
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališčem, ki temeljijo na teoretičnem izhodišču, da dvoje pooblastitev, ki ju izjavi nakazovalec, sami zase ne moreta ustvarjati obveznosti med nakazancem (toženko) in prejemnikom nakazila (tožnica).
Z asignacijo asignant/nakazovalec (V., d.d.) pooblasti asignata/nakazanca (toženko), da tretjemu asignatarju/prejemniku nakazila (tožnici) plača, asignatarja pa, da plačilo sprejme (1035. člen OZ). Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati izpolnitev od nakazanca, ko mu ta izjavi, da nakazilo sprejema (1036. člen OZ). S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila (1. odstavek 1037. člena OZ). S sprejemom nakazila, ki je abstrakten pravni posel, nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, zato mora biti razlaga, ali je nakazanec nakazilo sprejel, stroga in restriktivna. Ker gre hkrati za izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), določbe 3. odstavka 23. člena gradbene pogodbe (toženka ni bila stranka te pogodbe) ni mogoče razumeti drugače, kot da gre (le) za pooblastilo V., d.d. v smislu 1035. člena OZ, ki pa toženke v razmerju do tožnice ne zavezuje. Pritožbeno sodišče torej meni, da toženka ni sprejela nakazila že s samim podpisom gradbene pogodbe z V., d.d. in je v določbi 3. odstavka 23. člena dopuščena le možnost izvedbe neposrednih plačil podizvajalcem (tožnici).
izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - trditvena podlaga - sklepčnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
V konkretnem primeru se je usmerjeno odvajanje meteornih voda s toženčeve parcele pričelo najpozneje v začetku leta 1974 in je teklo brez nasprotovanja tožnice oziroma njene pravne prednice vse do leta 2009, torej več kot 30 let. Pri tem ni prišlo do zlorabe zaupanja lastnice služečega zemljišča, prav tako pa se služnost ni izvrševala s silo ali zvijačo, saj sta se v letu 1973 izgradnja sistema in priklop izvedla z dovoljenjem lastnice služeče nepremičnine. V zvezi z dobrovernostjo v času do uveljavitve ZTLR, je sodišče prve stopnje dovoljenju tožničine pravne prednice pripisalo naravo dogovora o ustanovitvi služnosti. Pritožbeno sodišče o tem nima nobenih pomislekov. Morebitna prekaristična narava tega dogovora je izključena že zaradi ugotovitve, da je bilo dovoljenje dano z namenom trajne ureditve odvodnjavanja. Za prekaristično razmerje je namreč značilno, da trajanje in namen uporabe nista določena.
Dogovor, ki ureja izhodišča glede delitve povečanega obsega dela, ne predstavlja kolektivne pogodbe. Tega dogovora namreč niso sklenile stranke, ki bi ga morale, da bi ga lahko kvalificirali kot kolektivno pogodbo, poleg tega tudi ni bil objavljen v Uradnem listu. Dogovor so sklenili generalni direktor in drugi nasprotni udeleženec (sindikat). Zato je sodišče prve stopnje predlog v tem delu pravilno zavrglo.
Predlagatelj nima pravne koristi od vložitve tožbe (181. člen ZPP) oziroma, ne more biti predlagatelj, ker ni zainteresirana oseba, ki bi lahko imela pravno korist od ugotovitve ničnosti. Po določbi 92. člena OZ lahko uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana oseba, zainteresirana oseba pa je lahko le tisti, ki izkaže pravni interes. Predlagatelj bi bil v tem individualnem delovnem sporu lahko predlagatelj, glede na določbo 3. odstavka 47. člena ZDSS-1 (uveljavljanje skupinskega interesa), ob predpostavki, da bi izkazal pravni interes. Predlagatelj takega pravnega interesa ni izkazal, saj bi lahko, glede na to, da je tudi sam reprezentativni sindikat, zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala ne le za njegove člane, ampak za vse delavce pri nasprotni udeleženki (glede na njegovo reprezentativnost). Zato je tožba na ugotovitev ničnosti sporazuma in dogovora glede povečanega obsega dela pravilno zavržena.