NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin - zagovor
Tožnik (prodajalec na bencinskem servisu) v spornem času v posameznih primerih stranki ni izdal računa za izdano blago, ki ga je plačala z gotovino. Po odhodu stranke je iz maloprodajne aplikacije izbrisal postavko za kupljeno blago ter s tem ustvaril gotovinski višek, ki ni bil razviden iz popisa blagajniškega iztržka. S svojim ravnanjem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zavrženje prijave - prepozna prijava - terjatev, pridobljena po začetku stečajnega postopka
Zatrjevane terjatve in pravice upnika ne morejo biti predmet preizkusa, ne sicer iz razloga, ker naj bi bila prijava vložena prepozno, pač pa zato, ker sploh ne gre za terjatev ali pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, niti za nobenega od primerov, v katerih zakon določa, da se terjatev, ki nastane po dnevu začetka stečajnega postopka, prijavi in preizkusi v stečajnem postopku.
Nič neobičajnega ali nedovoljenega ni, če neko dejstvo v pravdi, ki bi ga sicer morala dokazati ena stranka, dokaže nasprotna stranka.
Tožena stranka je izrecno navedla, da "meni", da so v računih tudi stroški infrastrukture nad podhodom, torej to dejstvo le domneva in ga ne zatrjuje, kot danega, kar pomeni, da bi vsi dokazi, ki bi se izvajali v tej smeri, bili nedovoljeni poizvedovalni dokazi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082994
OZ člen 165, 168, 168/2, 174, 174/1, 179. ZPP člen 72, 216, 286a.
povračilo škode - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - deljena vzročnost - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - prosti preudarek - stroški v zvezi z zdravljenjem - potni stroški - valorizacija - zamudne obresti - zapadlost odškodninske obveznosti
Odškodnina za stroške nege in pomoči, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, ki za to niso posebej strokovno usposobljeni, se odmerja ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo.
Sodišče v ponujenem dokaznem gradivu ni dolžno samo iskati, kdaj je tožnik plačal posamezne račune, ampak bi tožnik moral za vsak posamezen izdatek jasno in opredeljeno navajati, na katero zdravstveno storitev ali zdravstveni pripomoček se nanaša, predvsem pa, kdaj je tožnik opravil plačilo. Šele to bi sodišču omogočilo prisojo zamudnih obresti v skladu s pravilom, da oškodovancu za gmotno škodo, ko gre za čisto denarno terjatev, pripadajo zamudne obresti že od njenega nastanka, v tožnikovem primeru torej od plačila vsakega posameznega računa dalje.
nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi - neopravičen izostanek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - nenavzočnost zagovornika - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - izjava obtoženca in državnega tožilca - odpoved procesnim pravicam - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - nepravilen pravni pouk v izpodbijani sodbi - razveljavitev sodbe
Tudi v primeru, ko bi obtoženec na predobravnavnem naroku podal izjavo (pa je ni), da se strinja z opravo glavne obravnave v njegovi nenavzočnosti, če nanjo ne bo prišel brez opravičenega razloga, se s tem ne bi procesno veljavno odpovedal pravici, da se mu sodi v nenavzočnosti le ob upoštevanju vseh pogojev iz 3. odstavka 307. člena ZKP, vključno z navzočnostjo zagovornika.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
S trditvami, da ni mogla slutiti, da bo prišlo do situacije, da bo zahteval upnik plačilo terjatve od nje, pritožnica smiselno pritrjuje sodišču prve stopnje, da ji njen premoženjski položaj ni omogočal poroštva za obveznosti v višini 3.500.000,00 EUR. Če bi želela trditve upnikov proti odpustu obveznosti ovreči, bi morala trditi in predložiti dokazila o tem, da je ob prevzemu poroštev v višini 3.500.000,00 EUR imela možnost razpolaganja s premoženjem v navedeni višini, česar pa ni trdila. Zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Rok za vložitev tožbe je določen v prvem odstavku 171. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Rok za vložitev tožbe je določen tudi v prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, po katerem se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ker je glede uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja rok določen že v matičnem predpisu (ZPIZ-2), je potrebno pri presoji, ali je bila tožba vložena v zakonsko določenem roku, upoštevati rok, določen v ZPIZ-2. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv. Ta rok teče tudi v času sodnih počitnic.
Tožnica je tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (ZPP čl. 274).
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – dolgotrajno zdravljenje – poškodbe na različnih delih telesa – trajne omejitve – trajne posledice poškodb – neprisotnost postkomocijskega sindroma
Da bi bila posledica poškodbe tudi postkomicijski sindrom, izvedenka ni ugotovila; tudi tožnica o posledicah na psihičnem področju ni izpovedovala. Razen tega postkomocijski sindrom izzveni in ni stanje, ki bi trajno zaznamovalo počutje in sposobnosti.
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.
nesreča pri delu – zagotavljanje varnosti pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – varstvo pri delu – vzročna zveza – odvijanje matice na kolesu
Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je do težav z odvijanjem matic prihajalo večkrat in je bil pri delodajalcu delovni proces odvijanja matice urejen tako, da se jo je najprej poskusilo odviti s pomočjo ključa, a se je v primeru težav z odvijanjem prevrtala oziroma prerezala, za kar bi moral tožnik, v primeru, ko z običajno silo, prilagojeno njegovemu zdravstvenim omejitvam ni bilo mogoče odviti matice, poskrbeti, s takšnim postopkom/metodo dela pa je bil tudi seznanjen, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni ravnal v skladu z delovno prakso in ni upošteval svoje prejšnje poškodbe. O možnosti, da odkloni delo, če glede na okoliščine primera oceni, da bi to pomenilo nevarnost za zdravje, je bil v okviru usposabljanj poučen. Vse to pa omogoča nadaljnji pravni sklep, da zavarovancu toženke ni mogoče pripisati nedopustnega ravnanja, ki bi bilo v relevantni vzročni zvezi z nastalo škodo, kar pomeni, da njegova odškodninska odgovornost ni podana.
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081431
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 214, 214/2, 226, 226/2, 324, 324/3. OZ člen 311, 336, 336/1, 619, 990.
dokaz – listina v tujem jeziku – nepopolna vloga – zahteva za popravo ali dopolnitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pobotni ugovor – materialnopravni pobot – procesni pobotni ugovor – podjemna pogodba – družbena pogodba – pravica terjati izpolnitev
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje opustilo izvedbo dokaza, ne da bi toženo stranko pozvalo, da predloži overjen prevod listin, sestavljenih v češkem jeziku, na kar pravilno opozarja pritožnica, vendar po oceni pritožbenega sodišča navedena kršitev ni prerasla v bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ker ni vplivala na pravilnost odločitve.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/3, 59, 59/1, 59/2. OZ člen 193, 358.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – tek zastaralnih rokov – tek zakonskih zamudnih obresti
Glede na zakonsko domnevo o polovičnih deležih zakoncev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR) bi moral tožnik za uspeh z zahtevkom za nadpolovični delež na skupnem premoženju dokazati dolgotrajne bistveno višje dohodke od toženke, pa tudi ostale kriterije, ki se skladno z 2. odstavkom 59. člena ZZZDR upoštevajo pri ugotavljanju deleža zakoncev na skupnem premoženju.
Razvezna sodba ni deklaratorna, ima konstitutivne učinke. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča razlaga, da zastaranje med zakoncema ne teče že od razpada ekonomske skupnosti dalje, zmotna. Zastaranje je tako začelo teči aprila 2007, tožba pa je bila vložena decembra 2010, torej petletni zastaralni rok še ni potekel. Tožbeni zahtevek tožnika za povrnitev polovice plačanih obrokov kredita je v celoti utemeljen.
Pri teku zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga mora toženka tožniku povrniti na račun poplačila kredita gre za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, za te pa začetek teka obresti OZ posebej določa v 193. členu. Zamudne obresti se plačajo, če je pridobitelj nepošten od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Nepoštenost se ne domneva, tožeča stranka bi jo morala zatrjevati in dokazati. Ker pa tožnik ni niti zatrjeval, da je od toženke že pred vložitvijo tožbe zahteval povračilo polovice plačanega kredita, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka dolžna zakonske zamudne obresti plačati šele od vložitve tožbe dalje.
denarna kazen priči - nepristop na glavno obravnavo
Sodišče je imelo razlog za izrek denarne kazni priči, saj je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, nanjo pa ni pristopila, niti izostanka ni opravičila, dopis Odvetniške družbe pa, razen tega, da je priča v tujini, ne navaja konkretnejših razlogov, zakaj ni mogel pritožnik svoje odsotnosti opravičiti že prej in ne zadnji dan pred narokom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022460
KZ-1 člen 209, 209/1, 217, 217/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivost izreka - izvršitveno ravnanje - razlogi o odločilnih dejstvih - pomoč pri kaznivem dejanju - opis dejanja - opis pomoči - kaznivo dejanje prikrivanja - elementi kaznivega dejanja
Enako kot lahko glavni storilec kaznivo dejanje stori na različne načine, mu lahko pomočnik pri tem različno pomaga. Bistveno je, da je znana/opisana vsebina pomoči, in da je bila ta dana pred ali med storitvijo glavnega storilca.
URS člen 15, 15/3, 33. ZFPPIPP člen 48, 299, 299/1, 299/5, 341.
izločitvena pravica – prodaja premoženja – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji – prepozna prijava izločitvene pravice – načela stečajnega postopka – pravica do zasebne lastnine – načelo hitrosti stečajnega postopka
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je določila 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico po preteku 3 mesecev od objave oklica o začetku stečaja in šele po tem, ko je upraviteljica razpisala javno dražbo za prodajo nepremičnin in je bil sklep o prodaji že pravnomočen. Njegova prijava je zato prepozna.
spor majhne vrednosti – plačilo zapadlih računov – splošni pogoji
Splošni pogoji v točki 23 določajo, da v primeru, da naročnik (toženka) in uporabnik (T. P.), nista isti osebi, naročnik, torej toženka odgovarja za takšnega uporabnika kot samega sebe.
OZ člen 86, 94, 95, 239, 239/1, 323, 323/1. ZPP člen 13, 188, 188/4, 206, 206-1.
ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – izpodbojnost – prava volja – nasprotovanje morali – novacija – umik tožbe – ponovna vložitev iste tožbe – zamuda – priznanje dolga
Samo po sebi ni nemoralno, če se nekdo zaveže dano vrniti, čeprav je bilo prejeto sprva mišljeno kot darilo.
To, da izražena zaveza za vračilo ni bila toženkina prava volja, pač pa nedopusten vpliv tožnika, je razlog, da bi to svojo zavezo izpodbijala, to je, da bi zahtevala njeno razveljavitev. Tega ni storila, njen ničnostni zahtevek pa nikakor ni eno in isto ali nemara manj. Je nekaj drugega.
ZPIZ-2 člen 11, 25, 25/1, 25/2, 149, 149/1, 411. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev - brezposelna oseba - osnova za plačilo prispevkov - znižano plačilo prispevkov
Zavarovanci, ki do 31. 12. 2012 niso bili zavarovani na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 kot brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, in tudi po 1. 1. 2013 ne na tej, ampak na drugi podlagi, so morali vložiti posebno zahtevo in v postopku dokazati, da so bili na dan 31. 12. 2012 kot brezposelne osebe vpisani v katero izmed evidenc pri zavodu za zaposlovanje in bi tako lahko bili prostovoljno zavarovani na podlagi 7. alineje 34. člena ZPIZ-1. Takšno zahtevo pa so morale vložiti do 7. 6. 2013. Tožnik tega ni storil, saj je vlogo za spremembo šifre vrste zavarovanja vložil po tem datumu. Ker je zamudil rok za vložitev zahteve, je toženec njegovo vlogo s sklepom pravilno zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 11. členom ZPIZ-2).