skupno premoženje – posebno premoženje – vračanje daril med zakoncema – razpolaganje s skupnim premoženjem – izvenzakonska skupnost – darilna pogodba – običajna darila
V primeru vlaganja sredstev skupnega premoženja v posebno premoženje katerega od zakoncev ali posebnega premoženja v skupno premoženje, gre za razpolaganje s skupnim (in posebnim) premoženjem - prelivanje premoženjskih kategorij. To razpolaganje ima posledice na premoženjskem področju, ne gre pa za darila. Darilna pogodba je dvostransko obligacijsko razmerje, v katerem eden od udeležencev nastopa samo kot dolžnik, drugi pa kot upnik.
ustavitev postopka – domneva umika tožbe – izostanek obeh strank – prihod na narok – trajanje naroka – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – pogoj nekrivde – neskrbno ravnanje
Na narok je mogoče priti do tedaj, dokler ta traja (kar pomeni vse do trenutka, ko sodnik ustno naznani, da je narok končan).
Če se stranka po prihodu na sodišče oziroma po vstopu v razpravno dvorano odloči, da na narok ne bo pristopila, njene volje ni mogoče ignorirati. Vstop v sodno dvorano (če stranka iz takšnega ali drugačnega razloga sodišču sporoči, da se naroka oziroma izvedbe procesnega dejanja ne namerava udeležiti) torej še ne pomeni tudi pristopa na narok.
Ker je iskanje ravnotežja med ciljem zagotovitve sodnega varstva pravemu upravičencu na eni in ciljem pospešitve postopka na drugi strani bistvo instituta vrnitve v prejšnje stanje, pritožnica zgolj z „dodatnim“ opozarjanjem na morebitne (materialno-pravne) posledice svoje zamude ne more doseči drugačne presoje utemeljenosti svojega predloga (za vrnitev v prejšnje stanje). Iskanje ravnotežja (med omenjenimi cilji pravdnega postopka) preko vrnitve v prejšnje stanje je lahko namreč utemeljeno le, če stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. Izpodbijana odločitev pa temelji ravno na (pravilni) ugotovitvi, da je bila v obravnavanem primeru zamuda naroka posledica premalo skrbnega tožničinega ravnanja.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo policista – spremljanje vinjene osebe do intervencijskega vozila – policijsko vklepanje kršitelja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do poškodbe tožnika ni prišlo v času, ko je vinjenega voznika vklepal. Vinjeni voznik je brcnil, ko je že sedel na tleh in je policist poročal, da ne rabi nujne intervencije, ampak normalno. Zato konkretnih okoliščin ni mogoče oceniti za „okoliščine s povečano nevarnostjo“, katera ima za posledico, da je delo policista nevarna dejavnost in ima za posledico objektivno odgovornost tožene stranke.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalidnost I. kategorije
Pri tožnici je prišlo do izgube delovne zmožnosti. Stanje, ki je narekovalo razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, je bilo podano že v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Pritožbeno sodišče namreč nima nobene podlage, da bi dvomilo v strokovno pravilno ugotovitev sodnega izvedenca, od kdaj dalje je tožnica zaradi zdravstvenih težav nezmožna za pridobitno delo.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
ZPIZ-2 v prvem odstavku 171. člena določa, da sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Tožeča stranka zahteva ukinitev pravnomočno dosojene rente zaradi toženčeve starostne upokojitve. Z odločbo ZPIZ je bila tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev odmerjena pokojnina. Posledično so se po presoji pritožbenega sodišča pomembneje spremenile okoliščine glede na stanje, kakršno je obstajalo ob izdaji pravnomočne sodbe (175. člen OZ). Od upokojitve dalje toženec ni bil več prikrajšan pri plači, glede na vsebino izreka pravnomočne sodbe, ki ne nalaga tožeči stranki odvoda in plačila prispevkov od dosojene rente, pa tudi ne pri odmeri pokojnine. Zato je odpadla okoliščina (izguba pri plači), ki je bila podlaga za dosojeno denarno rento tožencu, s tem pa je izpolnjen pogoj za ukinitev denarne rente.
zahteva po postavitvi novega izvedenca - sklicevanje na navedbe v pripravljalnih vlogah v pritožbi - stroški postopka - uspeh v pravdi - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Pritožba ne izpostavlja nobene konkretne pripombe na izvedensko mnenje. Zgolj sklicuje se na pripombe, podane v pripravljalnih vlogah, in navaja, da gre za del pritožbenih navedb. Takšno sklicevanje pa ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga (to je vloga, ki je namenjena samostojni fazi pravdnega postopka), ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
Posebno upoštevanje uspeha po temelju in po višini pride v poštev le v primerih, ko nastanejo relevantni in posebni pravdni stroški pri obravnavanju tako enega kot drugega segmenta zahtevka.
V situaciji, ko je na pripombe tožnice (obrazloženo) odgovoril sodni izvedenec, sodišče prve stopnje pa je izvedenskemu mnenju v celoti sledilo in ga v razlogih sodbe v bistvenem tudi povzelo, se do posameznih pripomb tožnice na izvedensko mnenje ni bilo dolžno posebej opredeljevati.
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina, temveč ima lahko le naravo njenih navedb.
VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073518
ZPOmK člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5, 10/5-5. ZOR člen 103, 105, 105/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/2, 285.
trg storitev zakupa podatkovnih vodov – pogodba o zakupu vodov in modemov – prevladujoč položaj – zloraba prevladujočega položaja na trgu – vezani posel – pogojevanje sklepanja pogodb z dodatnimi obveznostmi – ravnanje v nasprotju s trgovinskimi običaji – ničnost vsiljenega pogodbenega določila – pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nepotreben dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote – pravdni stroški – sklicevanje na specificiran stroškovnik
Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov.
ZPIZ-2 člen 11, 25, 25/1, 25/2, 149, 149/1, 411. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev - brezposelna oseba - osnova za plačilo prispevkov - znižano plačilo prispevkov
Zavarovanci, ki do 31. 12. 2012 niso bili zavarovani na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 kot brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, in tudi po 1. 1. 2013 ne na tej, ampak na drugi podlagi, so morali vložiti posebno zahtevo in v postopku dokazati, da so bili na dan 31. 12. 2012 kot brezposelne osebe vpisani v katero izmed evidenc pri zavodu za zaposlovanje in bi tako lahko bili prostovoljno zavarovani na podlagi 7. alineje 34. člena ZPIZ-1. Takšno zahtevo pa so morale vložiti do 7. 6. 2013. Tožnik tega ni storil, saj je vlogo za spremembo šifre vrste zavarovanja vložil po tem datumu. Ker je zamudil rok za vložitev zahteve, je toženec njegovo vlogo s sklepom pravilno zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 11. členom ZPIZ-2).
Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati restriktivno, vendar v okviru izkazanih okoliščin, v katerih je obstajala nevarnost, ki opredeljujejo, ali je bil časovni razkorak med posegom v posest in izvršitvijo samopomoči dopusten in hkrati nujen ob izkazani neposredni nevarnosti. Izkazani morajo biti vsi elementi iz 31. člena SPZ, ki jih je treba ugotoviti in oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, saj se je treba izogniti pretiranim pravnim absurdom, saj vicioznemu posestniku ni mogoče v vseh pogledih dati tako kvalitetno posestno varstvo kot poštenemu posestniku stvari, posebej ob upoštevanju narave navedenega instituta, ki je zgolj začasne narave, da se uredijo posestna stanja. V tem okviru je treba upoštevati tudi splošno pravno načelo, da nobena stranka ne sme zlorabljati pravic za nedopustna ravnanja.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
meritev hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve
Prvostopno sodišče je zato svojo odločitev o odgovornosti obdolženca utemeljeno oprlo na izpovedbi navedenih prič policistov kot pooblaščenih uradnih oseb, za katera v obravnavani zadevi tudi niso razvidne kakršnekoli okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njuno pričanje oziroma v ugotovitve, kot izhajajo iz zapisnika o izvajanju meritev hitrosti, kar vse izkazuje, da je postopek potekal v skladu s pritožbeno poudarjenim 15. členom Pravilnika. Ta določa, da je za dokumentiranje meritev obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (na primer časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen, kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila. Ker tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izvedeni prvostopni dokazni postopek izkazuje, da je rezultat izmerjene hitrosti takoj po meritvi bil neposredno prikazan obdolžencu, kot vozniku kontroliranega vozila, pritožbeno sodišče pritožbene navedbe pritožnika, ki izražajo dvom v izvedeno meritev, zavrača kot neutemeljene.
ZOFVI člen 48. ZDR-1 člen 9, 9/3, 91, 98. ZDR člen 7, 7/3. KPVIZ člen 43, 64, 64/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev - srednja šola - v.d. ravnatelj - odpovedni rok - dolžina odpovednega roka - vzgoja in izobraževanje
Ravnatelj oziroma v.d. ravnatelj je pristojni organ za sprejem programa presežnih delavcev tožene stranke (srednje šole).
Tako Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2002 kot ZDR-1 iz leta 2013 določata, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Dejstvo, da se lahko odpovedni rok, oziroma sedaj minimalni odpovedni rok, določi tudi drugače, kot ga določa zakon, ne izključuje določb kolektivne pogodbe, v kolikor so s kolektivno pogodbo določene ugodnejše pravice, kot jih določa zakon (94. člen ZDR-1 oziroma 91. člen ZDR). Pri tem ni pomembno, kdaj je bila kolektivna pogodba sklenjena. Zato je določba 64. člena KPVIZ, ki določa za tožnika 3 mesečni odpovedni rok, skladna z določbo 94. člena v zvezi z 9. členom ZDR-1.
osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca – vabljenje stranke na zaslišanje – vabilo na zaslišanje
Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu
OZ člen 54, 54/3, 55, 55/2, 55/3, 59, 419, 419/1, 420.
cesija – večkratni odstop – obvestitev dolžnika – ugovor ničnosti pogodbe – dogovorjena oblika – namen doseči nekaj drugega – sankcija, če pogodba nima potrebne oblike – pogoj
V primeru, če je cesija nična, lahko dolžnik proti prevzemniku uveljavlja ugovor, da ni dolžan izpolniti obveznosti njemu kot prevzemniku terjatve.
Če pogodba nima dogovorjene oblike, so sankcije različne v primeru, če sta se pogodbeni stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika (2. odstavek 55. člena OZ) od primera, če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali dosegli kaj drugega (3. odstavek 54. člena OZ). V prvem primeru je pogodba nična, v drugem primeru pa je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/7, 64, 73, 80, 80/1. ZIZ-J člen 6.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški upnika - odgovor na ugovor tretjega - novela ZIZ-J
Določba 80. člena ZIZ o omejitvi izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku se nanaša samo na stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti dolžniku in ne tudi tretjemu.
Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.
izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - trditvena podlaga - sklepčnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0066181
URS člen 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 21, 21/1. ZUS-1 člen 1, 102, 102/3.
izvršilni naslov - upravna odločba - sodba upravnega sodišča - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, zato se sodba na podlagi 3. odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, mora upnik postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.
ZGD-1 člen 458, 527. ZFPPIPP člen 123a, 123a/4, 200, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava - potrebna večina glasov upnikov - povezane osebe - posojilo družbenika družbi - predložitev pooblastila odvetnika za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti
Glede na kogentno določbo 458. člena ZGD-1 družbenik, ki je insolventni družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala dal posojilo, in to v času, ko je bila ta v kritičnem položaju, nima terjatve na vračilo posojila v postopku prisilne poravnave.
Dogovor, ki ureja izhodišča glede delitve povečanega obsega dela, ne predstavlja kolektivne pogodbe. Tega dogovora namreč niso sklenile stranke, ki bi ga morale, da bi ga lahko kvalificirali kot kolektivno pogodbo, poleg tega tudi ni bil objavljen v Uradnem listu. Dogovor so sklenili generalni direktor in drugi nasprotni udeleženec (sindikat). Zato je sodišče prve stopnje predlog v tem delu pravilno zavrglo.
Predlagatelj nima pravne koristi od vložitve tožbe (181. člen ZPP) oziroma, ne more biti predlagatelj, ker ni zainteresirana oseba, ki bi lahko imela pravno korist od ugotovitve ničnosti. Po določbi 92. člena OZ lahko uveljavlja ničnost vsaka zainteresirana oseba, zainteresirana oseba pa je lahko le tisti, ki izkaže pravni interes. Predlagatelj bi bil v tem individualnem delovnem sporu lahko predlagatelj, glede na določbo 3. odstavka 47. člena ZDSS-1 (uveljavljanje skupinskega interesa), ob predpostavki, da bi izkazal pravni interes. Predlagatelj takega pravnega interesa ni izkazal, saj bi lahko, glede na to, da je tudi sam reprezentativni sindikat, zahteval sklenitev posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala ne le za njegove člane, ampak za vse delavce pri nasprotni udeleženki (glede na njegovo reprezentativnost). Zato je tožba na ugotovitev ničnosti sporazuma in dogovora glede povečanega obsega dela pravilno zavržena.