sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopno sodišče je v sklepu EPVD 104/2014, z dne 27. 6. 2014, s katerim je storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo, storilcu med drugim naložilo, da mora v 15. dneh od pravnomočnosti sklepa sodišču predložiti dokazilo o vključitvi v program edukacijske delavnice z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, in da se mora v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sklepa udeležiti rehabilitacijskega programa, edukacijskih delavnic v obsegu najmanj šestih pedagoških ur ter v istem roku sodišču predložiti dokazila o izpolnitvi naložene obveznosti. Navedenega v naloženih rokih storilec prvostopnemu sodišču ni predložil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081934
OZ člen 147, 186, 186/3. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 21.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - odločanje v razumnem roku - vzročna zveza - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - odgovornost delodajalca za delavce - protipravnost ravnanja- predhodno vprašanje upravne narave
Ali pravna oseba izpolnjuje pogoje po pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za izdelavo zdravil po Zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih, je predhodno vprašanje, ki je lahko predmet samostojnega obravnavanja le v upravnem postopku. Gre torej za predhodno vprašanje upravno pravne narave, povezane z upravnim dovoljenjem in sodišče je pri odločanju na to pravno odločbo vezano.
Predolgo odločanje upravnega organa ni v vzročni zvezi z nastalo škodo tožeče stranke. Tožeča stranka je vedela in je tudi pisala vloge na ministrstvo v tej smeri, da potrebuje dovoljenje za svojo dejavnost in da to dovoljenje izda upravni organ. V vsem tem času ni odpravila odločilne pomanjkljivosti, in sicer ni zaposlovala odgovornih oseb, kar je zahteval pravilnik v zvezi z zakonom. To je zahteval že prvi Pravilnik in Ur. l. RS 94/00. Zato ni pomembno, da je tožena stranka za krajši čas izdala začasno dovoljenje oziroma pogojno dovolila delo. Tožeča stranka pomanjkljivosti ni odpravila in za pritožbeno sodišče je sedaj odločilna dokončna odločba upravnega organa.
S tem, ko je toženec zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše, s čimer je bil prekinjen dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ni ravnal samovoljno in protipravno, ob dejstvu, da lahko postane puščanje vode kadar koli močnejše in privede do znatnejše poplave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
motenje posesti – ekonomski interes – posedovanje ključa
Res je, da se v motenjski pravdi ne upošteva pravica do posesti, vendar pa je v luči sodnopravne doktrine o ekonomskem interesu za motenjsko pravdo, treba vendarle upoštevati vsaj vsebino posesti, ki naj bi bila motena. Prav tu pa se pokaže, da vsebina posesti, v kateri naj bi bila tožeča stranka protipravno (samovoljno) prizadeta, ni bila več v dejanskem izvrševanju posesti nepremičnine, marveč zgolj še v posedovanju ključa. V sodni praksi je bilo sicer v tovrstnih primerih posestno varstvo priznano, vendar je med temi in obravnavanim primerom podana pravno odločilna razlikovalna prvina. Tožeča stranka namreč ni več imela ključa do gostinskega lokala, marveč zgolj še ključ do izpraznjenega gostinskega lokala z izklopljeno elektriko in vodo. Njena dejavnost, ki je edina vsebinsko napolnjevala pojem izvrševanja posesti, je bila opuščena. V takšnem dejanskem položaju pa po prepričanju pritožbenega sodišča nima več ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/7, 64, 73, 80, 80/1. ZIZ-J člen 6.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - odlog izvršbe na predlog tretjega - ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški upnika - odgovor na ugovor tretjega - novela ZIZ-J
Določba 80. člena ZIZ o omejitvi izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku se nanaša samo na stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti dolžniku in ne tudi tretjemu.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38, 38/1, 38/2. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67.
invalidska pokojnina - sporazum s Srbijo - invalid III. kategorije - invalidnost I. kategorije
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost v smislu 61. člena ZPIZ-1. Pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku tudi ni bila ugotovljena poklicna invalidnost, temveč zmanjšanje delovne zmožnosti, kar pomeni, da gre v tem primeru za III. in ne I. kategorijo invalidnosti. Kot invalid III. kategorije invalidnosti pa tožnik glede na dopolnjeno starost ne izpolnjuje zahtevanega pogoja 63 let starosti za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – postavitev odvetnika pridržani osebi – psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku – prisilen ukrep – ukrep prisilnega zdravljenja – pogoji za izdajo – blodnje – odklanjanje zdravljenja – odsotnost pripomb na zapisnik
Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.
prekršek zoper javni red in mir - povzročanje hrupa z uporabo glasbila
Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 je mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo med drugim glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti), kar v primerjavi s prekrškom iz prvega odstavka istega člena, kjer gre praviloma za hrup takšne in tolikšne intenzitete, da to pomeni storitev prekrška, v obravnavanem primeru ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (utemeljena je namreč ocena pritožnikov v pritožbi, da zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine).
mednarodna pristojnost - Uredba Bruselj I. - pogodba o trgovskem zastopanju - pravica do provizije
V konkretni zadevi je potrebno upoštevati, da sta obe pravdni stranki iz držav članic Evropske unije in da se pristojnost slovenskega sodišča presoja po določbah Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I), veljavne v času, ko se je začel sodni postopek skladno s 66.členom Uredbe EU št. 1215/2012 z dne 12.12.2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se uporablja od 10.1.2015.
Že iz same določbe 23. člena Uredbe Bruselj I. izhaja, da morajo za veljavnost dogovora o sodni pristojnosti biti izpolnjene posebne predpostavke, ki jih mora upoštevati sodišče, ko odloča o utemeljenosti ugovora izključne pristojnosti.
Zastopnik ima vselej pravico do provizije, takoj ko je posel med naročnikom in tretjim sklenjen ali celo, ko bi lahko bil sklenjen, pa ga naročitelj ni sklenil, poleg tega pa je to določilo kogentno in se pravica do provizije ne more odrekati.
Pri tem pa ni odločilno, če je med strankama zastopniška pogodba prenehala iz razloga na strani zastopnika, ampak je odločilno, če je do sklenitve posla med naročiteljem in tretjim prišlo na podlagi posredovanja zastopnika.
ZFPPIPP člen 301, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3, 392, 392/2.
zavrženje tožbe – pravni interes – prijava terjatev v postopku osebnega stečaja
Glede na določbo 2. odstavka 392. člena ZFPPIPP ni relevantno, ali je tožnik pravdnemu sodišču predložil dokazilo o prijavi terjatve, ki jo jo sicer prijavil dne 11. 2. 2014. Sodišče prve stopnje bi o tožnikovem pravnem interesu lahko odločalo šele po tem, ko bi preverilo, ali je bil že opravljen preizkus terjatev, ki vsebuje izjavo o tožnikovi terjatvi, za katerega pritožnik trdi, da na dan izdaje izpodbijane odločbe (7. 7. 2014) še ni bil opravljen. Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti tožnikove terjatve, prijavljene v stečajni postopek, ni mogoče presojati obstoja tožnikovega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje obravnavanega pravdnega postopka.
Zgolj formalno lastništvo toženke tožeči stranki ni dalo nobene osnove, da je porabo plina začela zaračunavati lastnici in ne dejanski uporabnici. Dokler je stanovanje zasedala X, bi morala tožeča stranka zaračunavati porabo njej. X. je bila tista, ki je zase koristila plin. In ker poraba plina ne sodi med obratovalne stroške, subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja ni.
spor majhne vrednosti – plačilo zapadlih računov – splošni pogoji
Splošni pogoji v točki 23 določajo, da v primeru, da naročnik (toženka) in uporabnik (T. P.), nista isti osebi, naročnik, torej toženka odgovarja za takšnega uporabnika kot samega sebe.
OZ člen 86, 94, 95, 239, 239/1, 323, 323/1. ZPP člen 13, 188, 188/4, 206, 206-1.
ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – izpodbojnost – prava volja – nasprotovanje morali – novacija – umik tožbe – ponovna vložitev iste tožbe – zamuda – priznanje dolga
Samo po sebi ni nemoralno, če se nekdo zaveže dano vrniti, čeprav je bilo prejeto sprva mišljeno kot darilo.
To, da izražena zaveza za vračilo ni bila toženkina prava volja, pač pa nedopusten vpliv tožnika, je razlog, da bi to svojo zavezo izpodbijala, to je, da bi zahtevala njeno razveljavitev. Tega ni storila, njen ničnostni zahtevek pa nikakor ni eno in isto ali nemara manj. Je nekaj drugega.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082479
URS člen 23, 33. ZPP člen 207. SZ-1 člen 178, 178/5. ZNP člen 176, 177.
sodni depozit – zastaranje depozita – začetek teka ZASTARANJA – izčrpanje pravnih sredstev – razlogi za položitev depozita
Sodni depozit je bil položen v zvezi s postopkom uveljavlja predkupne pravice. Pritožnik utemeljeno opozarja na ustavnopravno nevzdržnost položaja (kršitev pravice do sodnega varstva ter kršitev pravice do lastnine), po katerem bi sodni depozit zaradi uporabe zastaral že pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev v postopku, v zvezi s katerim je bil sodni depozit položen. Vse dotlej namreč razlogi za položitev depozita sploh še niso odpadli. Iz tega razloga tudi pravica do prevzema depozita ne more zastarati niti zastaranje ne more začeti teči.
Po izpolnitvi tožbenega zahtevka je tožnik umaknil tožbo. Tožena stranka se o umiku ni izjasnila, zato se šteje, da je v umik privolila. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo 188. člena ZPP o umiku tožbe in ni ustavilo postopka, ampak je o zadevi odločilo meritorno, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost sodbe v izpodbijanem ugodilnem delu.
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – vrednost podedovanega premoženja
Vrednost terjatev, ki so zavarovane s hipotekami na zapustnikovih nepremičninah, na vrednost le-teh ne vpliva in se tudi ne more upoštevati v korist obveznosti dediča, dokler teh dolgov dejansko ne plača.