redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka je razpolagala z drugim delom za tožnika, zato je bila dolžna tožniku ponuditi delo in ga zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali ga dokvalificirati oz. prekvalificirati v smislu določil tretjega odstavka 88. člena ZDR. Ker mora zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dokazati delodajalec in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala zakonito odpoved, je sodišče utemeljeno odločilo, da je bila podana odpoved nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
ustavitev postopka – domneva umika tožbe – izostanek obeh strank – prihod na narok – trajanje naroka – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – pogoj nekrivde – neskrbno ravnanje
Na narok je mogoče priti do tedaj, dokler ta traja (kar pomeni vse do trenutka, ko sodnik ustno naznani, da je narok končan).
Če se stranka po prihodu na sodišče oziroma po vstopu v razpravno dvorano odloči, da na narok ne bo pristopila, njene volje ni mogoče ignorirati. Vstop v sodno dvorano (če stranka iz takšnega ali drugačnega razloga sodišču sporoči, da se naroka oziroma izvedbe procesnega dejanja ne namerava udeležiti) torej še ne pomeni tudi pristopa na narok.
Ker je iskanje ravnotežja med ciljem zagotovitve sodnega varstva pravemu upravičencu na eni in ciljem pospešitve postopka na drugi strani bistvo instituta vrnitve v prejšnje stanje, pritožnica zgolj z „dodatnim“ opozarjanjem na morebitne (materialno-pravne) posledice svoje zamude ne more doseči drugačne presoje utemeljenosti svojega predloga (za vrnitev v prejšnje stanje). Iskanje ravnotežja (med omenjenimi cilji pravdnega postopka) preko vrnitve v prejšnje stanje je lahko namreč utemeljeno le, če stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja. Izpodbijana odločitev pa temelji ravno na (pravilni) ugotovitvi, da je bila v obravnavanem primeru zamuda naroka posledica premalo skrbnega tožničinega ravnanja.
osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca – vabljenje stranke na zaslišanje – vabilo na zaslišanje
Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 357, 357/6, 367, 369. KZ člen 112.
zastaranje odškodninske terjatve - kaznivo dejanje - vezanost sodišča v pravdnem postopku na odločitev kazenskega sodišča
Povrnitev škode je mogoče v kazenskem postopku zahtevati do zaključka glavne obravnave, čeprav so roki iz 352. člena OZ že prej potekli, zato lahko (odškodninsko oziroma regresno) tožbo za škodo, ki izvira iz kaznivega dejanja, oškodovanec oziroma zavarovalnica vložita po izteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, vendar pred potekom od teh rokov daljšega roka, v katerem zastara kazenski pregon storilca kaznivega dejanja, iz katerega izvira konkretna škoda.
skupno premoženje – posebno premoženje – vračanje daril med zakoncema – razpolaganje s skupnim premoženjem – izvenzakonska skupnost – darilna pogodba – običajna darila
V primeru vlaganja sredstev skupnega premoženja v posebno premoženje katerega od zakoncev ali posebnega premoženja v skupno premoženje, gre za razpolaganje s skupnim (in posebnim) premoženjem - prelivanje premoženjskih kategorij. To razpolaganje ima posledice na premoženjskem področju, ne gre pa za darila. Darilna pogodba je dvostransko obligacijsko razmerje, v katerem eden od udeležencev nastopa samo kot dolžnik, drugi pa kot upnik.
ZASP člen 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 14, 15.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – predmet obdavčitve – zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti
Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja.
Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076263
ZJN-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 71. OZ člen 125, 1035, 1036, 1037.
gradbena pogodba - glavni izvajalec - zahtevek podizvajalca do naročnika - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - izjema od načela inter partes - nakazilo - nakazanec - prejemnik nakazila - asignacija - asignant - asignat - asignatar
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališčem, ki temeljijo na teoretičnem izhodišču, da dvoje pooblastitev, ki ju izjavi nakazovalec, sami zase ne moreta ustvarjati obveznosti med nakazancem (toženko) in prejemnikom nakazila (tožnica).
Z asignacijo asignant/nakazovalec (V., d.d.) pooblasti asignata/nakazanca (toženko), da tretjemu asignatarju/prejemniku nakazila (tožnici) plača, asignatarja pa, da plačilo sprejme (1035. člen OZ). Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati izpolnitev od nakazanca, ko mu ta izjavi, da nakazilo sprejema (1036. člen OZ). S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila (1. odstavek 1037. člena OZ). S sprejemom nakazila, ki je abstrakten pravni posel, nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, zato mora biti razlaga, ali je nakazanec nakazilo sprejel, stroga in restriktivna. Ker gre hkrati za izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), določbe 3. odstavka 23. člena gradbene pogodbe (toženka ni bila stranka te pogodbe) ni mogoče razumeti drugače, kot da gre (le) za pooblastilo V., d.d. v smislu 1035. člena OZ, ki pa toženke v razmerju do tožnice ne zavezuje. Pritožbeno sodišče torej meni, da toženka ni sprejela nakazila že s samim podpisom gradbene pogodbe z V., d.d. in je v določbi 3. odstavka 23. člena dopuščena le možnost izvedbe neposrednih plačil podizvajalcem (tožnici).
ZOPRZUJF je določil, da se protiustavno znižan del pokojninske dajatve izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti.
Glede na naravo pokojninskih dajatev, je pravne posledice zamude v izplačilu pokojninskih dajatev, ZPIZ-1 posebej uredil v 277. členu. Ta določa, da je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke le, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva. Takšnega dejanskega stanja pritožba ne zatrjuje, niti ne izhaja iz listinske dokumentacije.
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. OZ člen 404, 404/1, 404/2, 697.
plačilo voznine – solidarna odgovornost pošiljatelja blaga – dvakratno plačilo – diskriminacija pošiljatelja – zahteva za oceno ustavnosti
Solidarna odgovornost pošiljatelja blaga in dejanskega naročnika prevoza se v ničemer ne razlikuje od siceršnje ureditve solidarnih obveznosti.
Režim solidarne odgovornosti ne nudi zgolj dodatne zaščite prevozniku, temveč je v korist tudi pošiljatelju, saj mu načeloma omogoča, da s poplačilom prevoznikovih terjatev prevozniku odreče položaj zastavnega upnika in s tem doseže učinkovito sprostitev svojega blaga na trg, ter si obenem na podlagi subrogacije pridobi pravico terjati povračilo plačanega od dejanskega naročnika prevoza.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082994
OZ člen 165, 168, 168/2, 174, 174/1, 179. ZPP člen 72, 216, 286a.
povračilo škode - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - deljena vzročnost - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - prosti preudarek - stroški v zvezi z zdravljenjem - potni stroški - valorizacija - zamudne obresti - zapadlost odškodninske obveznosti
Odškodnina za stroške nege in pomoči, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, ki za to niso posebej strokovno usposobljeni, se odmerja ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo.
Sodišče v ponujenem dokaznem gradivu ni dolžno samo iskati, kdaj je tožnik plačal posamezne račune, ampak bi tožnik moral za vsak posamezen izdatek jasno in opredeljeno navajati, na katero zdravstveno storitev ali zdravstveni pripomoček se nanaša, predvsem pa, kdaj je tožnik opravil plačilo. Šele to bi sodišču omogočilo prisojo zamudnih obresti v skladu s pravilom, da oškodovancu za gmotno škodo, ko gre za čisto denarno terjatev, pripadajo zamudne obresti že od njenega nastanka, v tožnikovem primeru torej od plačila vsakega posameznega računa dalje.
Ker so se razmere v prav vseh pravno relevantnih dejavnikih (od katerih je odvisna določitev preživnine), povsem spremenile, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je (v mejah zahtevka) na novo določalo višino preživninske obveznosti. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovljena dejstva ne utemeljujejo dodatnega znižanja že tako nizke preživninske obveznosti.
Po izpolnitvi tožbenega zahtevka je tožnik umaknil tožbo. Tožena stranka se o umiku ni izjasnila, zato se šteje, da je v umik privolila. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo 188. člena ZPP o umiku tožbe in ni ustavilo postopka, ampak je o zadevi odločilo meritorno, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost sodbe v izpodbijanem ugodilnem delu.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 15/2, 25. ZMEPIZ člen 49, 49-4.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pravna oseba - poslovodna oseba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Kljub temu, da je tožena stranka tožnico v spornem obdobju vključila v zavarovanje na temelju 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 (torej kot družbenico in poslovodno osebo gospodarske družbe), ki pa se ni izvrševalo, je zaradi pravnomočne naknadne ponovne vzpostavitve delovnega razmerja (tožničin delodajalec je bil po pravnomočni sodbi dolžan za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vse do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi vzpostaviti stanje, kakršno je obstajalo pred nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), ki je podlaga za obvezno zavarovanje po 13. členu ZPIZ-1 (torej na temelju delovnega razmerja), v okoliščinah konkretnega primera podan dejanski stan iz 25. člena ZPIZ-1. V primeru, kadar oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po različnih podlagah, se namreč v skladu s 25. členom ZPIZ-1, zavaruje po tisti, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami. Zaradi pravnomočne ponovne vzpostavitve podlage za zavarovanje na temelju 13. člena ZPIZ-1, se zato ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Spremenjeno zavarovalno podlago, ki je posledica pravnomočno razsojenega delovnega spora, je tožena stranka dolžna spoštovati.
priposestvovanje - služnost - potek priposestvovalne dobe - stanovanjska raba
Za priposestvovanje služnosti bi njeno izvrševanje moralo trajati 20 let, ne da bi mu toženca nasprotovala. Navedena pogoja v obravnavanem primeru brez dvoma nista bila izpolnjena, zato je sodišče prve stopnje zahtevek na priposestvovanje služnosti pravilno zavrnilo.
Tožnika nista dokazala toženčevega naklepa, tj. njegovega zavedanja o tem, da nista storila kaznivega dejanja, za katero ju je bil ovadil. Ker se kaznivo dejanje (krive ovadbe) stori samo z direktnim naklepom, protipravno ravnanje toženca torej ni podano.
nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi - neopravičen izostanek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - nenavzočnost zagovornika - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - izjava obtoženca in državnega tožilca - odpoved procesnim pravicam - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - nepravilen pravni pouk v izpodbijani sodbi - razveljavitev sodbe
Tudi v primeru, ko bi obtoženec na predobravnavnem naroku podal izjavo (pa je ni), da se strinja z opravo glavne obravnave v njegovi nenavzočnosti, če nanjo ne bo prišel brez opravičenega razloga, se s tem ne bi procesno veljavno odpovedal pravici, da se mu sodi v nenavzočnosti le ob upoštevanju vseh pogojev iz 3. odstavka 307. člena ZKP, vključno z navzočnostjo zagovornika.
zavrženje prijave - prepozna prijava - terjatev, pridobljena po začetku stečajnega postopka
Zatrjevane terjatve in pravice upnika ne morejo biti predmet preizkusa, ne sicer iz razloga, ker naj bi bila prijava vložena prepozno, pač pa zato, ker sploh ne gre za terjatev ali pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, niti za nobenega od primerov, v katerih zakon določa, da se terjatev, ki nastane po dnevu začetka stečajnega postopka, prijavi in preizkusi v stečajnem postopku.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – postavitev odvetnika pridržani osebi – psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku – prisilen ukrep – ukrep prisilnega zdravljenja – pogoji za izdajo – blodnje – odklanjanje zdravljenja – odsotnost pripomb na zapisnik
Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.