KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022460
KZ-1 člen 209, 209/1, 217, 217/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivost izreka - izvršitveno ravnanje - razlogi o odločilnih dejstvih - pomoč pri kaznivem dejanju - opis dejanja - opis pomoči - kaznivo dejanje prikrivanja - elementi kaznivega dejanja
Enako kot lahko glavni storilec kaznivo dejanje stori na različne načine, mu lahko pomočnik pri tem različno pomaga. Bistveno je, da je znana/opisana vsebina pomoči, in da je bila ta dana pred ali med storitvijo glavnega storilca.
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083610
ZZZDR člen 51, 51/1, 59. ZPP člen 104, 104/2, 185, 185/2, 286b.
skupno premoženje – imetništvo stanovanjske pravice – delež na skupnem premoženju – prepozne navedbe – sprememba tožbe
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po Stanovanjskem zakonu ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja, ki je določen v drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/3, 59, 59/1, 59/2. OZ člen 193, 358.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – tek zastaralnih rokov – tek zakonskih zamudnih obresti
Glede na zakonsko domnevo o polovičnih deležih zakoncev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR) bi moral tožnik za uspeh z zahtevkom za nadpolovični delež na skupnem premoženju dokazati dolgotrajne bistveno višje dohodke od toženke, pa tudi ostale kriterije, ki se skladno z 2. odstavkom 59. člena ZZZDR upoštevajo pri ugotavljanju deleža zakoncev na skupnem premoženju.
Razvezna sodba ni deklaratorna, ima konstitutivne učinke. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča razlaga, da zastaranje med zakoncema ne teče že od razpada ekonomske skupnosti dalje, zmotna. Zastaranje je tako začelo teči aprila 2007, tožba pa je bila vložena decembra 2010, torej petletni zastaralni rok še ni potekel. Tožbeni zahtevek tožnika za povrnitev polovice plačanih obrokov kredita je v celoti utemeljen.
Pri teku zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga mora toženka tožniku povrniti na račun poplačila kredita gre za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, za te pa začetek teka obresti OZ posebej določa v 193. členu. Zamudne obresti se plačajo, če je pridobitelj nepošten od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Nepoštenost se ne domneva, tožeča stranka bi jo morala zatrjevati in dokazati. Ker pa tožnik ni niti zatrjeval, da je od toženke že pred vložitvijo tožbe zahteval povračilo polovice plačanega kredita, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka dolžna zakonske zamudne obresti plačati šele od vložitve tožbe dalje.
mednarodna pristojnost - Uredba Bruselj I. - pogodba o trgovskem zastopanju - pravica do provizije
V konkretni zadevi je potrebno upoštevati, da sta obe pravdni stranki iz držav članic Evropske unije in da se pristojnost slovenskega sodišča presoja po določbah Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I), veljavne v času, ko se je začel sodni postopek skladno s 66.členom Uredbe EU št. 1215/2012 z dne 12.12.2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se uporablja od 10.1.2015.
Že iz same določbe 23. člena Uredbe Bruselj I. izhaja, da morajo za veljavnost dogovora o sodni pristojnosti biti izpolnjene posebne predpostavke, ki jih mora upoštevati sodišče, ko odloča o utemeljenosti ugovora izključne pristojnosti.
Zastopnik ima vselej pravico do provizije, takoj ko je posel med naročnikom in tretjim sklenjen ali celo, ko bi lahko bil sklenjen, pa ga naročitelj ni sklenil, poleg tega pa je to določilo kogentno in se pravica do provizije ne more odrekati.
Pri tem pa ni odločilno, če je med strankama zastopniška pogodba prenehala iz razloga na strani zastopnika, ampak je odločilno, če je do sklenitve posla med naročiteljem in tretjim prišlo na podlagi posredovanja zastopnika.
ODVETNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076276
OZ člen 58, 766, 766/3, 778. ZPP člen 214, 286b.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje – dogovor o plačilu odvetniških storitev – provizija v primeru uspeha – pogodba o naročilu – mandat – neprerekana dejstva – listine prebrane na glavni obravnavi
Plačilo prevzemniku naročila je dispozitivne narave. Načeloma ima prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud. Stranki pa se lahko dogovorita tudi drugače (na primer za brezplačno opravljanje storitve). Drugačen način plačila lahko sledi tudi iz narave medsebojnega razmerja. Prav to je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZOPRZUJF je določil, da se protiustavno znižan del pokojninske dajatve izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti.
Glede na naravo pokojninskih dajatev, je pravne posledice zamude v izplačilu pokojninskih dajatev, ZPIZ-1 posebej uredil v 277. členu. Ta določa, da je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke le, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva. Takšnega dejanskega stanja pritožba ne zatrjuje, niti ne izhaja iz listinske dokumentacije.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalidnost I. kategorije
Pri tožnici je prišlo do izgube delovne zmožnosti. Stanje, ki je narekovalo razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, je bilo podano že v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Pritožbeno sodišče namreč nima nobene podlage, da bi dvomilo v strokovno pravilno ugotovitev sodnega izvedenca, od kdaj dalje je tožnica zaradi zdravstvenih težav nezmožna za pridobitno delo.
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na tožencu je bilo torej breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Stranki, ki želi ovreči domnevo vročitve, je praviloma naloženo breme dokazovanja z izvedencem grafologom, v nekaterih primerih pa je sodišče sámo opravilo primerjavo podpisov in ob njihovi – čeprav laično ocenjeni – podobnosti zahtevalo še navedbo drugih okoliščin, ki bi mogle utemeljevati trditev o nepristnosti podpisa.
VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073518
ZPOmK člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5, 10/5-5. ZOR člen 103, 105, 105/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/2, 285.
trg storitev zakupa podatkovnih vodov – pogodba o zakupu vodov in modemov – prevladujoč položaj – zloraba prevladujočega položaja na trgu – vezani posel – pogojevanje sklepanja pogodb z dodatnimi obveznostmi – ravnanje v nasprotju s trgovinskimi običaji – ničnost vsiljenega pogodbenega določila – pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nepotreben dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote – pravdni stroški – sklicevanje na specificiran stroškovnik
Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev - nagrada za postopek
Za priznanje nagrade za postopek ni edino odločilno, ali je pooblaščenec vložil tožbo ali kakšno drugo vlogo, kot zmotno meni pritožba, ampak da se je postopek že začel ter je tožnica v njem imela pooblaščenca. Pravica do nagrade za postopek po tar. št. 3100 nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, nagrada za postopek pa nastane tudi za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Sodišče prve stopnje je zato tožnici poleg nagrade za narok in pavšalnih stroškov utemeljeno priznalo tudi nagrado za postopek po tar. št. 3100, čeprav je tožnica sama vložila tožbo.
URS člen 15, 15/3, 33. ZFPPIPP člen 48, 299, 299/1, 299/5, 341.
izločitvena pravica – prodaja premoženja – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji – prepozna prijava izločitvene pravice – načela stečajnega postopka – pravica do zasebne lastnine – načelo hitrosti stečajnega postopka
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je določila 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico po preteku 3 mesecev od objave oklica o začetku stečaja in šele po tem, ko je upraviteljica razpisala javno dražbo za prodajo nepremičnin in je bil sklep o prodaji že pravnomočen. Njegova prijava je zato prepozna.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – dolgotrajno zdravljenje – poškodbe na različnih delih telesa – trajne omejitve – trajne posledice poškodb – neprisotnost postkomocijskega sindroma
Da bi bila posledica poškodbe tudi postkomicijski sindrom, izvedenka ni ugotovila; tudi tožnica o posledicah na psihičnem področju ni izpovedovala. Razen tega postkomocijski sindrom izzveni in ni stanje, ki bi trajno zaznamovalo počutje in sposobnosti.
POGODBENO PRAVO - JAVNI RAZPISI - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL0081935
ZVOP-1 člen 9, 9/4. ZMCGZ člen 11.
kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - nadzor nad namensko porabo sredstev - načelo zaupnosti - varstvo osebnih podatkov - vpogled v dokumentacijo - seznam udeležencev mediacije
Toženec s predložitvijo seznama udeležencev na vpogled ne bi prekršil načela zaupnosti. To načelo je namreč zavezovalo tudi tožnico, saj je bila ta kot sofinancer posredni izvajalec programa družinska mediacija in so-mediacija. To pomeni, da je tožnica kot posredni izvajalec programa (z namenom pregleda izvajanja programa) imela pravico in dolžnost vpogledati v dokumentacijo, ki jo je bil glede izvajanja programa dolžan voditi toženec, pri tem pa je tudi njo vezalo načelo zaupnosti.
Zahteva po posredovanju osebnih podatkov udeležencev, ki so se udeležili storitev, ki jih tožnica sofinancira na podlagi javnega razpisa, je legitimna in se takšni podatki ministrstvu lahko posredujejo, vendar le v obsegu, ki je nujen za dokazovanje upravičenosti do javnih sredstev. Upoštevaje neprerekano trditev tožnice, da je ob preverjanju namenskosti porabe sredstev zahtevala le vpogled v seznam udeležencev mediacij in dokumentacije ne bi kopirala oziroma odnesla iz prostorov toženke, niti podatkov ne bi obdelovala, je bil tovrsten vpogled v dokumentacijo, ki je tožnici potreben za ugotovitev namenskosti porabe sredstev, sorazmeren poseg, ki ne posega v upravičen interes posameznikov - udeležencev mediacije.
skupno premoženje – posebno premoženje – vračanje daril med zakoncema – razpolaganje s skupnim premoženjem – izvenzakonska skupnost – darilna pogodba – običajna darila
V primeru vlaganja sredstev skupnega premoženja v posebno premoženje katerega od zakoncev ali posebnega premoženja v skupno premoženje, gre za razpolaganje s skupnim (in posebnim) premoženjem - prelivanje premoženjskih kategorij. To razpolaganje ima posledice na premoženjskem področju, ne gre pa za darila. Darilna pogodba je dvostransko obligacijsko razmerje, v katerem eden od udeležencev nastopa samo kot dolžnik, drugi pa kot upnik.
ZPP člen 274, 274/1, 154, 154/1, 156, 156/1. ZVPSBNO člen 20, 20/2.
prekluzivni rok za vložitev tožbe – varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povračilo pravdnih stroškov
Ker je tožnik tožbo, s katero je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vložil po poteku 18-mesečnega prekluzivnega roka, ki ga za vložitev tožbe določa Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
Rok za vložitev tožbe je določen v prvem odstavku 171. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Rok za vložitev tožbe je določen tudi v prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, po katerem se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ker je glede uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja rok določen že v matičnem predpisu (ZPIZ-2), je potrebno pri presoji, ali je bila tožba vložena v zakonsko določenem roku, upoštevati rok, določen v ZPIZ-2. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv. Ta rok teče tudi v času sodnih počitnic.
Tožnica je tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (ZPP čl. 274).
OZ člen 54, 54/3, 55, 55/2, 55/3, 59, 419, 419/1, 420.
cesija – večkratni odstop – obvestitev dolžnika – ugovor ničnosti pogodbe – dogovorjena oblika – namen doseči nekaj drugega – sankcija, če pogodba nima potrebne oblike – pogoj
V primeru, če je cesija nična, lahko dolžnik proti prevzemniku uveljavlja ugovor, da ni dolžan izpolniti obveznosti njemu kot prevzemniku terjatve.
Če pogodba nima dogovorjene oblike, so sankcije različne v primeru, če sta se pogodbeni stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika (2. odstavek 55. člena OZ) od primera, če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali dosegli kaj drugega (3. odstavek 54. člena OZ). V prvem primeru je pogodba nična, v drugem primeru pa je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.
Zgolj formalno lastništvo toženke tožeči stranki ni dalo nobene osnove, da je porabo plina začela zaračunavati lastnici in ne dejanski uporabnici. Dokler je stanovanje zasedala X, bi morala tožeča stranka zaračunavati porabo njej. X. je bila tista, ki je zase koristila plin. In ker poraba plina ne sodi med obratovalne stroške, subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja ni.