postopek prisilne poravnave – pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo – izločitev upravitelja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – namen vodenja postopka prisilne poravnave – izpodbijanje predpostavke insolventnosti dolžnika z neprimernim pravnim sredstvom – prijava iste terjatve zoper različne solidarne dolžnike
Pritožbeno sodišče lahko preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa samo v obsegu izpolnjenih predpostavk iz 10. odstavka 221.k člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da s pritožbo zoper sklep iz 10. odstavka 221.k člena ni mogoče izpodbijati predpostavk za samo vodenje postopka prisilne poravnave. Za uveljavljanje teh razlogov imajo upniki na razpolago drugo pravno sredstvo in sicer ugovor zoper vodenje postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP). Eden izmed razlogov za ugovor je tudi ta, da dolžnik ni insolventen, ter da lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti (1. točka 172. člena ZFPPIPP). Pritožnica, ki ima položaj upnika zoper dolžnika, nad katerim je pravnomočno začet postopek prisilne poravnave, bi zato lahko le v okviru ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave uveljavljala okoliščine, da dolžnik ni insolventen.
ZodvT tar. št. 3100. ZPP člen 155, 158, 158/1, 189, 276, 277.
pravdni stroški - vročitev tožbe - odgovor na tožbo
Zgolj dejstvo, da se je tožena v okviru drugega pravdnega postopka z nasprotno tožbo seznanila in jo je, glede na to, da je bila vložena v sklopu pripravljalne vloge v zadevi I Pg 149/2014, tudi prejela, takšnega prejema nasprotne tožbe ne moremo šteti kot vročitve tožbe v odgovor z učinki litispendence oziroma vročitvijo v smislu določbo 276. in 277. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je s sklepom tožniku vrnilo nerazumljivo vlogo v popravek in mu določilo 8-dnevni rok za popravo vloge ter ga hkrati opozorilo na posledico zavrženja vloge, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča prve stopnje, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006177
ZKP člen 492, 496. KZ-1 člen 70b.
varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – podaljšanje varnostnega ukrepa
Že ob izreku varnostnega ukrepa storilcu je bilo določeno, koliko sme najdalj obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati (dve leti, kolikor določa tretji odstavek 70.b člena KZ-1), glede na isto zakonsko določbo pa mora sodišče vsakih šest mesecev vsakokrat znova odločiti o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Zato po presoji pritožbenega sodišča navajanje trajanja stranske sankcije ob vsakokratnem preizkusu ni potrebno, razen kolikor bi ocenilo, da je treba ukrep podaljšati za krajši čas od šestih mesecev.
ugovor zoper obtožnico – žaljiva obdolžitev – razžalitev – objektivna žaljivost – varstvo svobode izražanja – dopusten poseg v čast in dobro ime
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-226/95 z dne 8.7.1999, vendar po oceni pritožbenega sodišča, razlaga inkriminiranega članka in fotografij, oziroma ocena le teh v smislu, ali prestavlja očitano dejanje kaznivo dejanje žaljive obdolžitve oziroma razžalitve ni pravilna zato, ker spregleda, da oškodovanec ni bil politik in opravljanje hišne preiskave ni politično delovanje, ko bi zaradi varstva svobode izražanja potrebno šteti poseg v čast in dobro ime za dopusten. Hišna preiskava je namreč sodno preiskovalno dejanje, ki se opravi na podlagi odredbe sodišča, oprava hišne preiskave je prvenstveno v pristojnosti preiskovalnega sodnika, ta pa lahko izvršitev odredbe o hišni preiskavi prepusti policiji (tretji odstavek 172. člena ZKP). Hišna preiskava brez odredbe sodišča je izjema in za to so podani strogi pogoji v 218. členu ZKP. Če je preiskava opravljena brez pisne odredbe sodišča sodišče tudi ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze (219. člen ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006285
ZKP člen 285c, 371, 371/11.
priznanje krivde – pogoji za sprejem priznanja krivde
Glede na navedeno v obravnavni zadevi ni bilo pogojev za sprejem sklepa, da se sprejme obdolženčevo priznanje krivde, kot je to storilo sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo. Tak sklep je protispisen, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 31, 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - direktni naklep
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz prvega in tretjega odstavka 257. člena KZ-1, ker je spornega dne od takratne direktorice sprejela pooblastilo, da na strani tožene stranke z njo podpiše pogodbo o zaposlitvi, čeprav direktorica takrat do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena. Postopanje tožnice (tožnica se je pred podpisom sporne pogodbe izrecno obrnila na odvetnico, ker je želela imeti zagotovilo, da bi zadeve potekale pravno korektno,...) ne utemeljuje obstoja naklepnega ravnanja v zvezi s podpisom sporne pogodbe, zaradi česar v njenem ravnanju ni izkazan eden od bistvenih znakov očitanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, tj. direkten naklep. Zato ni obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-16. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka (letalska družba) je tožnici (stevardesi - vodji kabinskega osebja v posadki) izredno odpovedala pogodbo o
zaposlitvi
po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je na letu prodala 11 „štek“ cigaret, čeprav je bil let odpovedan, kar predstavlja carinski prekršek. Istega dne je tožnica na istem letu prodala še 45 „štek“ cigaret. Tožnica je v svoji prtljagi po opravljeni delovni obveznosti na letu posedovala večje število cigaret, prodajo beležila kot prodajo potnikom in državno mejo prestopila na službenem prehodu ter se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršila delovne obveze, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih zdravniških napak v postopku zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo na pacientu.
neizbira kandidata - taksna obveznost - plačilo takse za pritožbo
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Na podlagi 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo z vložitvijo pritožbe. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo sodno takso glede na podredni tožbeni zahtevek (ta plačilo odškodnine). Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek, ki ni premoženjske narave in šele podredno za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje sodno takso odmerilo napačno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je plačilni nalog razveljavilo.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o odstopu terjatve – objektivni pogoj izpodbojnosti – enovit pravni posel – običajno plačevanje računov z večmesečno zamudo
Računi tožene stranke, ki so bili poravnani na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, so bili izdani za dobavo in montažo izolacije na različnih objektih in po različnih naročilnicah ob različnem času. Tudi v plačilo so zapadli posamično in ločeno. Izvršene dobave in storitve ne predstavljajo enovitega pravnega posla. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo obstoj objektivnega in subjektivnega elementa izpodbojnosti ločeno v zvezi s plačilom posameznih računov.
presoja ugovora zoper sklep o izvršbi – vpliv ugoditve ugovoru v pravdnem postopku
Izvršilno sodišče sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavi vedno, kadar dolžnik zoper njega vloži obrazložen ugovor. Sodišče presoja zgolj obrazloženost ugovora – torej, ali je dolžnik v njem navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predlagal dokaze. V primeru, da je temu tako, nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oziroma se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Če temu ni tako, pa sodišče ugovor zavrne ali zavrže. Utemeljenosti tožbenega zahtevka in dolžnikovih ugovorov, se v tej fazi postopka še ni presojalo. To je prvič storilo šele okrožno sodišče v izpodbijani sodbi.
izvedenec - izdelava elaborata - pravica do nagrade - izdelava izvedenskega mnenja - plačilo DDV
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Če je kot izvedensko delo mogoče opredeliti zgolj tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, izpolnitev takšne naloge že sama po sebi utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno ali se udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno ali bo sodišče v naknadnem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
odprava kršitev pravic - sprememba kraja opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku z odredbo o opravljanju dela in napotitvi tožnika v drugo poslovalnico trajno spremenila kraj opravljanja dela, kot je bil določen s pogodbo o zaposlitvi, zato bi morala z njim skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Zato je tožbeni zahtevek za odpravo odredbe tožene stranke in tožbeni zahtevek, da se tožniku omogoči opravljanje dela v kraju in na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0081422
ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2-12. ZASP člen 146, 159, 159/4.
res iudicata – objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanska podlaga – ekvivalenčna teorija – zapadlost terjatve – konec glavne obravnave – dolžnost mesečnega poročanja – stroški terenskega preverjanja
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita 1) subjektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se odraža v istovetnosti pravdnih strank, in 2) objektivna identiteta tožbenih zahtevkov, ki se v skladu s prevladujočo ekvivalenčno teorijo preverja z dveh vidikov: tožbenega predloga in dejanske podlage tožbenega petita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083610
ZZZDR člen 51, 51/1, 59. ZPP člen 104, 104/2, 185, 185/2, 286b.
skupno premoženje – imetništvo stanovanjske pravice – delež na skupnem premoženju – prepozne navedbe – sprememba tožbe
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po Stanovanjskem zakonu ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja, ki je določen v drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
ZFPPIPP člen 265, 265/4, 267, 267/2, 267/3, 267/4.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice – rok za soglasje
V obravnavanem primeru je bil dan, ko je upravitelj prejel obvestilo v skladu s 4. odstavkom 265. člena ZFPPIPP, poznejši od dneva pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Tudi če je upravitelj zvedel za dvostransko neizpolnjeno pogodbo še v času postopka prisilne poravnave, v konkretnem primeru rok iz 2. odstavka 267. člena ZFPPIPP ni začel teči z dnem pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka pač pa z dnem, ko je upravitelj prejel od upnika obvestilo iz 4. odstavka 265. člena ZFPPIPP.
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 357, 357/6, 367, 369. KZ člen 112.
zastaranje odškodninske terjatve - kaznivo dejanje - vezanost sodišča v pravdnem postopku na odločitev kazenskega sodišča
Povrnitev škode je mogoče v kazenskem postopku zahtevati do zaključka glavne obravnave, čeprav so roki iz 352. člena OZ že prej potekli, zato lahko (odškodninsko oziroma regresno) tožbo za škodo, ki izvira iz kaznivega dejanja, oškodovanec oziroma zavarovalnica vložita po izteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, vendar pred potekom od teh rokov daljšega roka, v katerem zastara kazenski pregon storilca kaznivega dejanja, iz katerega izvira konkretna škoda.
obveznost plačila - plačilo za delo - plača - regres za letni dopust - plačilo razlike plače
Tožena stranka bi morala tožnici izplačevati plačo na njen TRR. Na prejete neto plače mora delodajalec obračunati in plačati davke in prispevke, ki jih plačuje na podlagi ZPSV in ZDoh. Na delodajalcu je da dokaže, da je izplačeval plačo v skladu z zakonodajo in v višini, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti uradne listinske dokumentacije, ki jo mora voditi delodajalec. Zato je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo izplačilo razlike v plači za vtoževane zneske mesečno s plačilom prispevkov in davkov na te neto mesečne razlike v plači.
Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.