povračilo škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – postavitev novega izvedenca – trditveno breme
Izvedenci podajajo strokovno oceno, ki objektivizira trajanje sekundarnega strahu glede samega zdravljenja, ocena strahu ob samem dogodku pa je predvsem v domeni sodišča.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se odškodnina v tej obliki odmeri za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) posledice, sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083640
ZPP člen 14. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo – višina odškodnine – pravična denarna odškodnina – strah – identično dejansko stanje
Kazensko sodišče je toženca spoznalo za krivega za kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, ki ju je storil zoper tožnika. Ker je toženčevo ogrožanje tožnikove varnosti z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje, kot znak kaznivega dejanja opredelilo že kazensko sodišče v svoji sodbi, je pravdno sodišče na to vezano. Tožnik je v pravdnem postopku uspel dokazati, da ga je bilo strah v takšni intenziteti in trajanju, da je upravičen do odškodnine zaradi strahu, ki ga je utrpel ob tem dogodku.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – poledenela cesta - višina škode – profesionalna skrbnost
Vzdrževalec ceste mora ravnati s profesionalno skrbnostjo. Ob ugotovitvah, da je do prometne nesreče prišlo na nevarnem predelu ceste, ki teče skozi gozd, da je bila cesta v času nezgode ledena in neposipana, da je zavarovanec vedel, da je na predmetni trasi kritičnega dne snežilo (priloga B3) in da je od posipa do nezgode minilo 7 do 8 ur, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec opustil dolžno skrbnost pravočasnega zimskega vzdrževanja javne ceste.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057340
ZPP člen 278, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – prerekanje tožbenih trditev
Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnikovo delovno mesto operativni vodja je bilo ukinjeno (ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta). Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.
kazniva dejanja zoper pravosodje - kriva ovadba - naznanitev uradno pregonljivega kaznivega dejanja - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izvedensko mnenje - način nastanka poškodb - direktni naklep - voljni element direktnega naklepa - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba sodbe
Za obstoj kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odstavku 283. člena KZ-1 oziroma dokazanost direktnega naklepa je ključno, ali je obdolženki mogoče na ravni gotovosti očitati, da je oškodovanca prijavila za dogodek, ki se sploh ni zgodil, pri čemer ni odločilno, če obdolženka potek in intenzivnost dogajanja opisuje subjektivno ter tendenciozno. Brez pomena je, ali je do nastalih poškodb prišlo natančno na način, kot ga opisuje obdolženka vse dokler ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da je poškodbe utrpela prav v naznanjenem (resničnem) dogodku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082996
OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
pogodba o leasingu – obseg odškodnine – dolžnost zmanjševanja škode – zmanjšanje obveznosti za prejeto kupnino – razumni ukrepi leasingodajalca – pobotni ugovor
Tožnica je ravnala s potrebno skrbnostjo. Pred prodajo je dala vozilo oceniti po sodnem cenilcu (njegova cenitev se bistveno ne razlikuje od kupnine za prodano vozilo), vozilo je prodajala preko družbe, ki se poklicno ukvarja s prodajo avtomobilov in je bila prodaja oglaševana preko spleta. Vozilo tržno ni bilo zanimivo in se je prodajalo v obdobju splošnega upada prodaje rabljenih vozil. Toženca zgolj s tem, ko trdita, da bi morala tožnica vozilo prodati prej in dražje, nista dokazala njene opustitve razumnih ukrepov za zmanjšanje škode.
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka
Primarni pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je jasna in nedvoumna toženčeva izjava, ki se mora nanašati na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje (zgolj) toženčevo strinjanje s posameznimi segmenti sodniškega silogizma (bodisi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih bodisi njegovim materialno-pravnim naziranjem). V konkretnem primeru izjave, ki bi bila lahko podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, toženka ni podala. Njene trditve podane v vlogi z dne 26. 5. 2014 (katere v obrazložitvi izpodbijane sodbe delno omenja sodišče prve stopnje) se nanašajo na sam dolg in njeno (ne)zmožnost oziroma način njegovega plačila. Posegajo torej na področje (pravno-relevantnih) dejstev in ne (neposredno) samega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057358
ZOdv člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4. OZ člen 55, 55/1.
dogovor o nagradi - dogovor o deležu pravde (pactum de quota litis) - obličnost - pisna oblika - oblika ad probationem - oblika ad valorem - načelo afirmacije pogodb
Za dogovor odvetnika o nagradi, vezani na uspeh v postopku (pactum de quota litis), je sicer res predpisana pisna oblika, vendar ni predpisana za njegovo veljavnost (ad valorem), pač pa za njegovo (lažjo) dokazljivost (ad probationem).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076361
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 153, 153/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 318.
zamudna sodba – sprememba sodne prakse – plačilo nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov – civilna kazen – preventivni namen civilne kazni – dejavnost kolektivne organizacije – izterjevanje plačila nadomestil – stroški terenskega poročanja
Toženca sta pri opravljanju svoje dejavnosti javno priobčevala fonograme in s tožnico nista sklenila pogodbe o javni priobčitvi fonogramov. Pravilno je zato materialnopravno izhodišče o uporabi Tarife zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005.
Prvi odstavek 153. člena ZASP določa, da mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, ki pa vključujejo tudi stroške odkrivanja kršiteljev avtorske pravice, saj je zakonska dolžnost kolektivnih organizacij tudi izterjevanje plačila nadomestil in avtorskih honorarjev (6. točka 1. odstavka 146. člena ZASP).
začasna odredba – nedenarna terjatev – pogoji za izdajo
Sodišče mora poleg ugotovitve, da je podana verjetnost nedenarne terjatve tožeče stranke, odgovoriti tudi na vprašanje, ali so podane konkretne okoliščine iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
pozneje najdeno premoženje - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje dodatnega denacionaliziranega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Če izda sklep o dedovanju premoženja, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji, kasneje pa upravni organ zapustniku vrne še del tega premoženja, sodišče ne razpiše nove zapuščinske obravnave.
ZD člen 211, 213, 213-1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – bolj verjetna pravica zakonca – zemljiškoknjižno stanje
Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - javni uslužbenec
Ker tožeča stranka v postopku ni uspela dokazati, da je toženec (policist) spornega dne ravnal namenoma ali s hudo malomarnostjo, ko se je z vozilom spustil po travnati brežini in nasedel na dvignjen del zemljišča, njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo na vozilu ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082993
ZPP člen 86, 98, ZVEtL člen 16, 27, SPZ člen 118, 118/4. SZ-1 člen 50. ZST-1 člen 3, 3-8.
pooblastilo – upravnik – pooblastila upravnika – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zastopanje v postopku – zavezanec za plačilo sodne takse
Upravnik v postopku za vzpostavitev etažne lastnine (za razliko od postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi) ni zakoniti zastopnik etažnih lastnikov. Pooblastila za zastopanje v sodnih postopkih kot je konkretni, mu ne daje niti 118. člen SPZ oziroma 50. člen SZ-1.
nepopolna tožba – vrednost spornega predmeta – neoznačena vrednost spornega predmeta – predhoden preizkus tožbe
Ko je predhodni preizkus tožbe opravljen (in je ta že vročena v odgovor, opravljen pa je tudi že prvi narok za glavno obravnavo), tožbe ni mogoče zavreči, ker tožeča stranka kljub pozivu ne označi vrednosti dela svojega nedenarnega zahtevka.
Tožničina tožba obsega denarni in nedenarni zahtevek. Denarni znaša 2815 EUR nedenarni pa je tak, da je prima facie jasno, da od njega ni odvisna ne pristojnost sodišča ne pravica stranke do revizije, zato uporaba 45. člena ZPP ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pogoj, da je darilo primerno dolžnikovemu premoženjskemu stanju, v obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj je davčni dolžnik, ki je prejemal pokojnino in ni imel drugega premoženja (rubljivega premičnega premoženja ali vrednostnih papirjev), tožencema iz hvaležnosti podaril edino nepremičnino.
Domneva zavedanja dolžnika glede možnosti škodovanja upnikom je pri neodplačnih pravnih poslih neizpodbojna. Subjektivni pogoj je torej pri neodplačnih razpolaganjih (in z njimi izenačenih pravnih dejanjih) podan že s samim takim razpolaganjem.