vsebina izvršilnega naslova – sodna poravnava – načelo stroge formalne legalitete – zapis sodne poravnave – odlog izvršbe na predlog dolžnika – nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode – pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
V sodni poravnavi ni govora o kakršnihkoli odbitkih ali o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska, tako da je njena vsebina dovolj jasna in kljub sedanji spornosti, ali je bil znesek 160.000,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo avtorskega dela s strani posamezne stranke mišljen v bruto ali neto znesku, ni potrebna nobena razlagalna metoda, temveč velja sodna poravnava tako, kot je zapisana.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pogoj, da je darilo primerno dolžnikovemu premoženjskemu stanju, v obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj je davčni dolžnik, ki je prejemal pokojnino in ni imel drugega premoženja (rubljivega premičnega premoženja ali vrednostnih papirjev), tožencema iz hvaležnosti podaril edino nepremičnino.
Domneva zavedanja dolžnika glede možnosti škodovanja upnikom je pri neodplačnih pravnih poslih neizpodbojna. Subjektivni pogoj je torej pri neodplačnih razpolaganjih (in z njimi izenačenih pravnih dejanjih) podan že s samim takim razpolaganjem.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3, 264, 264/1, 264/2, 318.
organi vodenja in nadzora – član uprave delniške družbe – sklenitev pogodbe o svetovanju – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – ravnanje v dobro družbe – pregled poslovanja družbe – imenovanje posebnega revizorja – škoda – povzročitelj škode – okoriščenec – solidarna odškodninska odgovornost – ugovor zastaranja
Član uprave delniške družbe ne more veljavno skleniti pogodbe o svetovanju v imenu družbe s samim s seboj, kar velja tudi za posle, ki jih družba sklene z drugo družbo, v kateri ima član uprave prevladujoč vpliv. S svojim ravnanjem je tako prvi toženec kršil tako svojo obveznost ravnanja v skladu z zakonom kot tudi obveznost zvestobe družbi in izogibanja konfliktov interesov. Nedvomno njegovo ravnanje ni bilo ravnanje s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in ne ravnanje v dobro družbe v smislu določbe 263. člena ZGD-1.
Pravni red od delničarjev in članov nadzornih svetov ne pričakuje specialističnih, enkonomsko-finančnih in pravnih znanj, torej tudi ne od članov nadzornega sveta tožnice v konkretnem primeru. Iz tega razloga ZGD-1 pri pregledu poslovanja družbe določa sodelovanje revizorja.
V primeru iz 1. odstavka 264. člena ZGD-1 škoda nastane na podlagi odločitve odgovornih (članov organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca), zaradi poprejšnjega namernega napeljevanja oziroma zavajanja odgovornih, kar stori povzročitelj. Povzročitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na družbo in ki ravna z namenom povzročiti škodo družbi ali njenim delničarjem. Solidarno pa odgovarja poleg povzročitelja škode tudi okoriščenec iz škodnega ravnanja. To je lahko tretja oseba in ni nujno, da je povzročitelj škode ali solidarni odškodninski zavezanec (član organov vodenja ali nadzora). Pogoj pa je, da je ravnanje okoriščenca namerno.
Voznik bi moral glede na dejstvo, da ni bil telesno poškodovan, takoj sporočiti policiji, da je prišlo do prometne nesreče. Oprava alkotesta takoj po dogodku ali pet ur za tem, ni enaka.
Zakonske zamudne obresti od glavnice (seštevek dveh računov in dveh obračunov zakonskih zamudnih obresti) tožeča stranka pravilno vtožuje od vložitve predloga za izvršbo dalje. Gre za procesne obresti, ki so dopustna izjema od prepovedi obrestovanja obresti.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – razmerja med solastniki – preprečevanje souporabe
V izpodbijani sodbi je pravilno upoštevano utrjeno stališče sodne prakse, da je za zahtevek na podlagi 198. člena OZ poleg obstoja korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja, in prikrajšanja na strani tistega, ki je ne uporablja, treba dokazati tudi, da je bil solastnik proti svoji volji izključen iz (so)uporabe solastne stvari.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - uvedba preiskave - naklep - utemeljen sum
Naklep je bistvena sestavina za posameznikovo obsodbo, medtem ko za preiskavo zadostuje utemeljeni sum, da je obdolženi ravnal tako kot ne bi smel in da je to hotel storiti.
pogodba o finančnem leasingu - predčasno prenehanje pogodbe - pravica do odškodnine - jamčevanje dobavitelja za stvarne in pravne napake - dogovor o financiranju plačila zavarovalne premije - vrnitev originalne police
Tožnica pri konkretni pogodbi o finančnem leasingu ni nastopala v vlogi dobaviteljice, ampak je nakup zgolj financirala. Dobavitelja tudi ni izbrala in je vse pravice iz odgovornosti za stvarne in pravne napake, ki izvirajo iz jamčevanja dobavitelja in zahtevke iz naslova garancije za brezhibno delovanje vozila in eventuelno odškodnino, prenesla na toženca. Slednji bi zato moral morebitne zahtevke iz tega naslova uveljaviti direktno zoper dobavitelja.
ZPP člen 282, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1.
sankcije zaradi izostanka z naroka – zamudna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasnost grajanja procesnih kršitev – prekluzija – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – objektivni rok – navajanje novih dejstev
Tožnik bi moral uveljavljati kršitev 282. člena ZPP, na katero sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, v skladu s 1. odstavkom 286.b člena ZPP takoj, ko je bilo mogoče, to je že na naroku za glavno obravnavo z dne 11. 3. 2014 (šlo je za poznejši narok v smislu 282. člena ZPP), na katerega tožena stranka ni pristopila, pa tega ni storil. Ker se nanjo prvič sklicuje v pritožbi in svoje zamude pri grajanju ne opraviči, uveljavljana procesna kršitev ni upoštevna.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
Prvo sodišče je pravilno napotilo V. P. na pravdo tudi zoper S. S. P. (ne glede na to, da slednji priznava trditve V. P. o odplačnosti posla z zapustnico). V sporu o tem, da naj bi darilna pogodba predstavljala odplačen posel, morajo biti zajete vse pogodbene stranke oziroma njihovi dediči. Gre za enotne in nujne sospornike, saj odločitev o sporu vpliva na ugotovitev obsega zapuščine oziroma njene vrednosti, ki je podlaga za izračun nujnega deleža.
Sodišče prve stopnje je v sporu pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da mora tožena stranka za del zahtevanega obdobja plačati tožnikoma prevozne stroške v višini razlike med že prejetim 60 % nadomestilom stroškov prevoza na delo in z dela z javnim prevozom in pripadajočo kilometrino, vse skladno z določbami in tarifo iz PKP oziroma KP dejavnosti. V tej zvezi je pravilno razlogovalo, da tožnika v priznanem obdobju v poletnem delovnem času iz utemeljenih razlogov nista mogla uporabljati avtobusnega prevoza, zaradi česar sta upravičena do povrnitve ustrezne kilometrine.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 288, 288/1. ZNP člen 37. URS člen 2.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za izrek ukrepa - vodenje več ločenih postopkov - litispendenca - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje v drugem postopku - različna mnenja izvedencev - ambulantno zdravljenje - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - milejši ukrep - poslovna sposobnost - postavitev začasnega skrbnika
Če sta v nepravdnih zadevah zoper isto osebo izdana dva diametralno nasprotna si sklepa, to na odločitev o pritožbi v tej pravdni zadevi neposredno ne vpliva, torej je to dejstvo za ta pritožbeni postopek irelevantno. V tem nepravdnem postopku je namreč sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo na podlagi ugotovljenih dejstev v tem postopku, v zadevi Pr 167/2015 pa na podlagi dejstev, ugotovljenih v tistem postopku. Pritožbeno sodišče nadalje sprejema za pravilne tudi razloge in zaključek sodišča prve stopnje, da v tu obravnavani zadevi v odnosu na zadevo Pr 167/2015 ne gre za litispendenco. Za litispendenco bi lahko šlo le v zadevi Pr 167/2015, saj je v prvem odstavku 288. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP smiselno določeno, da je litispendenca podana, če o istem zahtevku že teče postopek. Ta nepravdni postopek se je nedvomno pričel pred postopkom Pr 167/2015, saj se je pričel že v letu 2014, v Pr 167/2015 pa šele v letu 2015.
Izvedenec M. K. v tej zadevi ni podal dveh različnih mnenj, čeprav se zdravstveno stanje osebe ni spremenilo. Pri svojem pisnem izvedenskem mnenju z dne 14. 1. 2015 je namreč predvidel milejši ukrep ambulantnega zdravljenja, na kar je oseba pristala in če bo oseba to zdravljenje izvajala, v primeru njenega neizvajanja in če bo oseba še naprej zapravljala denar oziroma ga dajala očitnim prevarantom, pa bo predlagal sprejem na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Zmoten je pritožbeni očitek, da oseba ne bi mogla več povzročati škode, ker ne bi bilo ovir, če bi se oseba zdravila ambulantno, da si ne bi sposojala denarja še od drugih oseb in ga pošiljala prevarantom. Na to ne vpliva niti postavljeni ji začasni skrbnik, ker tretji, ki bi posodili ta denar, za skrbnika niti ne bi vedeli. Pogoj za izrek ukrepa po izpodbijanem sklepu ni le škoda, ki jo oseba povzroča drugim, ampak tudi škoda, ki jo povzroča sebi.
Če je izvedenec K. podal drugačno mnenje od izvedenca v zadevi Pr 167/2015, to ne poraja dvoma v njegovo strokovnost. Izvedenec K. spremlja zdravstveno stanje osebe že od 14. 1. 2015, ko je izdelal svoje prvo pisno mnenje v tej zadevi, medtem ko je izvedenec R. prvič in edinič bil v stiku z osebo na naroku 4. 3. 2015, na katerem je tudi podal mnenje o njej. Ta okoliščina vsekakor daje večje zaupanje v mnenje izvedenca K.
Glede na zgoraj pojasnjeno je zmotna tudi pritožbena trditev o kršitvi ustavnih načel, saj je bil osebi izrečen po izvedencu K. predlagani ukrep, ne glede na ukrep iz zadeve Pr 167/2015.
odtujitev stvari med pravdo – vstop tretje osebe v pravdo – privolitev
Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, vstopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Privolitev mora biti dana izrecno v postopku. Zgolj ne nasprotovanje ne zadošča.
Sodišče mora v pravdah zaradi motenja posesti pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0023350
ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/2. ZGJS člen 1, 1/2, 6, 25, 28.
pričakovanje zasebnosti – parkirna hiša – ogled vozila – pravna oseba javnega prava – gospodarska javna služba
Parkirna hiša je z odredbama o določitvi javnih parkirnih površin določena kot javna parkirna površina, zato ne gre za območje, na katerem bi lahko uporabnik parkirnega prostora utemeljeno pričakoval takšno stopnjo zasebnosti, v katero bi bilo možno posegati le na podlagi odredbe sodišča.
Tudi gospodarska družba z omejeno odgovornostjo je lahko pravna oseba javnega prava, ki izvaja gospodarsko javno službo.
ZODPol člen 67, 67/5, 88. SZ-1 člen 87. ZUS-1 člen 4. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 29, 47.
službeno stanovanje – dodelitev službenega stanovanja – sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje
Dodelitev službenega stanovanja uslužbencu MNZ se presoja skladno z določbami Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe policije in ne po Pravilniku o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, ki predvideva obravnavo v upravnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082993
ZPP člen 86, 98, ZVEtL člen 16, 27, SPZ člen 118, 118/4. SZ-1 člen 50. ZST-1 člen 3, 3-8.
pooblastilo – upravnik – pooblastila upravnika – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zastopanje v postopku – zavezanec za plačilo sodne takse
Upravnik v postopku za vzpostavitev etažne lastnine (za razliko od postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi) ni zakoniti zastopnik etažnih lastnikov. Pooblastila za zastopanje v sodnih postopkih kot je konkretni, mu ne daje niti 118. člen SPZ oziroma 50. člen SZ-1.
nepopolna tožba – vrednost spornega predmeta – neoznačena vrednost spornega predmeta – predhoden preizkus tožbe
Ko je predhodni preizkus tožbe opravljen (in je ta že vročena v odgovor, opravljen pa je tudi že prvi narok za glavno obravnavo), tožbe ni mogoče zavreči, ker tožeča stranka kljub pozivu ne označi vrednosti dela svojega nedenarnega zahtevka.
Tožničina tožba obsega denarni in nedenarni zahtevek. Denarni znaša 2815 EUR nedenarni pa je tak, da je prima facie jasno, da od njega ni odvisna ne pristojnost sodišča ne pravica stranke do revizije, zato uporaba 45. člena ZPP ne pride v poštev.
začasni zastopnik – zakoniti zastopnik – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – postavitev začasnega zastopnika
Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je tudi, da je stranka pravdno nesposobna in da nima zakonitega zastopnika. Iz podatkov v spisu ni ugotoviti, da nasprotni udeleženec ne bi imel pravdne sposobnosti, ker njegova začasna odsotnost zaradi zdravljenja nikakor na pravdno sposobnost ne vpliva. Zaradi tega zdravljenja je namreč nasprotni udeleženec še vedno poslovno popolnoma sposoben in torej lahko sam opravlja procesna dejanja v nepravdnem postopku, torej je pravdno sposoben (1. odstavek 77. člena ZPP). Če tega ne more opravljati neposredno na sodišču, procesna dejanja lahko opravlja pisno ali pa za to pooblasti drugo osebo (pooblaščenec). Ker torej za nasprotnega udeleženca iz podanih podatkov ni možno zaključiti, da ta ne bi imel pravdne sposobnosti, od predlagateljice sodišče prve stopnje ni moglo zahtevati, da predlaga postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP.