pozneje najdeno premoženje - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje dodatnega denacionaliziranega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Če izda sklep o dedovanju premoženja, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji, kasneje pa upravni organ zapustniku vrne še del tega premoženja, sodišče ne razpiše nove zapuščinske obravnave.
Drveči nakladalni voziček, naložen s 400 kg tovora, po oceni pritožbenega sodišča predstavlja nevarno stvar, saj razvoj velike hitrosti v kombinaciji z njegovo težo pomeni povečano nevarnost za nastanek škode. Vendar pa konkretni voziček ne bo predstavljal nevarne stvari v primerih majhnega naklona vozne površine, ki že po izkustvenih pravilih izključuje možnost razvoja velike hitrosti in posledično tudi nevarnosti za ljudi. V konkretnem primeru torej predstavlja ključno pravno relevantno dejstvo za presojo nevarnosti s tovorom naloženega nakladalnega vozička ugotavljanje naklona površine, po kateri se je voziček pomikal proti oškodovancu.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno le v primeru, če bi prvostopenjsko sodišče v sklepu, s katerim je odločalo o ugovoru toženca, odločitev oprlo na trditve ali dokaze tožnice iz odgovora na ugovor, pri tem pa prej ne bi dalo tožencu možnosti, da se o tem izjavi. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje odločitve v ničemer ni oprlo na trditve tožnice v odgovoru na ugovor, niti na tam predlagane dokaze, pač pa le na tiste v predlogu, zato očitek kršitve načela kontradiktornosti ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013744
OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 243. ZDR člen 184. ZVZD člen 8, 8/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - opustitev zdravniške oskrbe
Do škodnega dogodka je prišlo, ko se je tožnik zaradi vetra in prepiha odločil zapreti vrata pralnice in mu je pri tem zaradi težav pri zapiranju vrat stisnilo srednji prst desne roke. V zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje presodilo, da je podana krivdna odgovornost prve toženke, saj kljub temu, da je vedela, da se vrata pralnice s težavo zapirajo, pri čemer je bila odgovornost za zatikanje na njeni strani, ni poskrbela za ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti pri delu v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena ZVZD. Podana je tudi tožnikova sokrivda v višini 20%, saj je tožnik tudi sam, s tem ko ni uporabil modrih ročic, namenjenih zapiranju vrat, pripomogel, da je prišlo do škodnega dogodka.
Tožniku ni mogoče očitati opustitve zdravniške oskrbe takoj po poškodbi v smislu opustitve razumnih ukrepov k zmanjšanju škode v smislu 243. člena OZ. Glede na ugotovitve, da tožnikova rana ob poškodbi ni bila globoka oziroma je šlo za banalno poškodbo in je tožnikov sodelavec tožniku rano oskrbel, rana pa tožniku ob sami poškodbi ni povzročala težav, je njegovo ravnanje, da ni takoj poiskal zdravniške pomoči, življenjsko in v skladu z ravnanjem povprečnega človeka. Zdravniško pomoč je tožnik poiskal takoj po poslabšanju poškodbe, ko ga je začel boleti poškodovan prst in so se že razvili znaki okužbe, to je v treh dneh po poškodbi. Pojav okužbe je skladen z izvedenčevim pojasnilom na zaslišanju, da se taka okužba načeloma lahko razvije v nekaj dneh oziroma v 3 dneh. Neživljenjsko bi bilo zato pričakovati, da bi moral tožnik že ob najmanjši rani poiskati zdravniško oskrbo.
Sodišče prve stopnje je na naroku sprejelo zgolj dokazni sklep, da se neizvedeni dokazni predlogi kot nepotrebni zavrnejo, brez obrazložitve, zakaj so ti dokazni predlogi nepotrebni. Zato tožeča stranka zavrnitve dokaznih predlogov ni moglo grajati že na tem naroku, saj ji ni bil znan razlog zavrnitve.
pravna sposobnost – sposobnost biti stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za nastanek in izgubo sposobnosti biti stranka v pogledu fizičnih oseb velja enako kot pri pravni sposobnosti. Pridobi se z rojstvom in izgubi s smrtjo. Tožnica je fizična oseba. Pritožnik ne trdi, da gre morda za neobstoječo osebo (da nikoli ni obstajala ali da je zaradi smrti prenehala). Očitek, da je sodišče s tem, ko je vodilo postopek s tožnico, storilo kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je zato neutemeljen.
V okviru posestnega varstva se varuje že gola dejanska oblast na stvari. Zato mora sodišče upoštevati zgolj zadnje stanje posesti in nastalo motenje. To pomeni, da bo užival posestno varstvo tudi viciozni posestnik, ki je pridobil posest s silo, skrivaj ali z zlorabo zaupanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082992
OZ člen 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – udarec v glavo – pretres možganov – premoženjska škoda – pravica do izjave o dokazu – pravočasnost dokaza
Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v potrdilo delodajalca o izgubi nagrade tožnika za stalnost pri delu. Potrdilo delodajalca z dne 18. 12. 2014 je nato priložil z vlogo 10. 3. 2014, torej pravočasno, saj je bil dokaz predlagan na prvem naroku, a tožnik takrat z njim še še ni razpolagal. Sodišče tega potrdila (skupaj z vlogo tožnika z dne 10. 3. 2014) ni vročilo toženi stranki. Iz dokaznega sklepa na naroku 28. 1. 2014 ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vpogledalo v predlagani dokaz niti ni tega storilo na naroku 25. 11. 2014. Sodišče je s takim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost, da se izjavi o predmetnem dokazu.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083025
SPZ člen 271. ZPPDUP člen 22. ZPP člen 332, 337, 337/1, 375.
grobnica – lastninska pravica na grobnici – superficies solo cedit – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica na grobnici – najemna pogodba – najem grobnice – nedovoljene pritožbene novote
Sedaj veljavna ureditev, drugače kot prejšnja družbenolastninska ureditev, sledi načelu civilnega prava, „superficies solo cedit“, kar pomeni, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta na zemljišču, objekt sam torej ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zaradi spremembe ureditve SPZ vsebuje tudi prehodne določbe, ko je v primeru, ko lastnik zgradbe na zemljišču ni bil isti kot lastnik zemljišča, zgradba z dnem uveljavitve SPZ postala sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa je pridobil na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba.
V 271. členu SPZ gre le za primere, ko je imela pred uveljavitvijo ZLNDL ena organizacija združenega dela pravico uporabe na zemljišču, druga organizacija združenega dela pa pravico uporabe zgradbe na tem zemljišču in je v skladu z ZLNDL imetnik pravice uporabe na družbenem zemljišču postal lastnik tega zemljišča, organizacija združenega dela, ki je bila imetnik pravice uporabe na zgradbi, pa je postala lastnik zgradbe. Grobnica pa je v skladu z ZPPDUP ena izmed zvrsti grobov, torej glede na omejen domet 271. člena SPZ ne gre za zgradbo, ki bi lahko postala predmet stavbne pravice.
ZDDV-1 člen 3, 33, 40, 76. ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 190.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – DDV – plačilo prometnega davka (DDV) od nadomestila za uporabo avtorskih del – neupravičena obogatitev – nečista denarna terjatev – pogodba o uporabi avtorskih del
Uporabnik, ki je avtorska dela uporabil, ne da bi pred tem s kolektivno organizacijo sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, je DDV od utemeljeno zaračunanega nadomestila za uporabo avtorskih del dolžan plačati. Z uporabo avtorskih del je bil promet izvršen, ne glede na to, da pogodba o uporabi avtorskih del ni bila sklenjena.
stroškovna odločitev – odmera stroškov – obrazloženost stroškovne odločitve – delni uspeh – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi
Standard obrazloženosti stroškovne odločitve je dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0053470
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 141a, 149, 224.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – vročitev naloga za plačilo sodne takse – vročitev pooblaščencu – vročitev po elektronski poti – elektronski predal – tehnične težave – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi
Dolžnik v pritožbi navaja, da je podpisal prevzemnico, da pa ni mogel odpreti priponke, kar utemeljuje s težavami v zvezi z elektronskim predalom in sprejemanjem pošiljk že v preteklosti. S pavšalnimi trditvami o težavah v zvezi s prejemom pošiljke dne 13. 11. 2014, za kar niti ni predlagal nobenega dokaza (s priloženimi poizvedbami dokazuje ukrepanje v drugi zadevi v mesecu marcu 2014), dolžnik ne more izpodbiti domneve o vročitvi plačilnega naloga. Od pooblaščenca (ki je odvetnik) se namreč utemeljeno pričakuje, da bo ob ugotovitvi, da priponke ne more odpreti, o tem nemudoma obvestil sodišče, še posebej glede na to, da je na vročilnici navedeno, katero sodno pisanje se vroča, in da so mu poznane posledice neplačila sodne takse za ugovor.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.
Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076361
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 153, 153/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 318.
zamudna sodba – sprememba sodne prakse – plačilo nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov – civilna kazen – preventivni namen civilne kazni – dejavnost kolektivne organizacije – izterjevanje plačila nadomestil – stroški terenskega poročanja
Toženca sta pri opravljanju svoje dejavnosti javno priobčevala fonograme in s tožnico nista sklenila pogodbe o javni priobčitvi fonogramov. Pravilno je zato materialnopravno izhodišče o uporabi Tarife zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005.
Prvi odstavek 153. člena ZASP določa, da mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, ki pa vključujejo tudi stroške odkrivanja kršiteljev avtorske pravice, saj je zakonska dolžnost kolektivnih organizacij tudi izterjevanje plačila nadomestil in avtorskih honorarjev (6. točka 1. odstavka 146. člena ZASP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057358
ZOdv člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4. OZ člen 55, 55/1.
dogovor o nagradi - dogovor o deležu pravde (pactum de quota litis) - obličnost - pisna oblika - oblika ad probationem - oblika ad valorem - načelo afirmacije pogodb
Za dogovor odvetnika o nagradi, vezani na uspeh v postopku (pactum de quota litis), je sicer res predpisana pisna oblika, vendar ni predpisana za njegovo veljavnost (ad valorem), pač pa za njegovo (lažjo) dokazljivost (ad probationem).
priposestvovanje stvarne služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – stopnja prepričanja kot dokazni standard – popravni sklep – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Tožniki morajo s stopnjo prepričanja dokazati, da so dvajset let izvrševali služnost, saj bo le na ta način izkazana pravna podlaga za poseg v lastninsko pravico toženke.
Izjave o tem, da se odpoveduje pravici do zbornega sojenja ni podal obtoženi, temveč jo je v njegovi nenavzočnosti podala njegova zagovornica, kar je v nasprotju z 2. točko 2. odstavka 285.f člena ZKP. Sodišče bi se moralo na podlagi drugih okoliščin zanesljivo prepričati, da je izjava zagovornika skladna z obtoženčevo voljo.
Tožnika nista dobila pravice zahtevati izpolnitve od zavarovanca tožene stranke takoj po prekršitvi obveznosti, pač pa šele, ko sta zanjo izvedela – torej ko sta izvedela za razveljavitev izdane začasne odredbe. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, to pa je v konkretnem primeru od pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku.