motenje posesti – več posestnikov – motilno ravnanje – motenje soposesti – odklop električne energije – ugovor pasivne legitimacije – motenje temelječe na zakonu – začasna odredba – neupoštevanje začasne odredbe – denarna kazen
Toženka je pasivno legitimirana, kljub temu, da je odklop izvedlo elektro podjetje, saj lahko le ona omogoči (oziroma onemogoči) tožniku ponovno priklop na javno elektro omrežje. Njeno ravnanje oziroma opustitve (kot solastnica je preprečila ponovno priključitev tožnikovega stanovanja na električno omrežje ter preuredila hišno električno napeljavo tako, da je prekinila dotok električne energije v to stanovanje) predstavljajo motilno dejanje, saj je v tem sklopu dejanj oziroma opustitev prišlo do samovoljnega spreminjanja oziroma oviranja dotedanjega izvrševanja soposesti.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082951
ZPP člen 355.
mesečna renta – delo na črno – davčne obveznosti – izrek sodbe – odbitna franšiza
Pri dodatnem zaslužku na črno je treba upoštevati davčne obveznosti na ta zaslužek in s tem ta zaslužek ustrezno znižati.
Čeprav v izreku izpodbijane sodbe v zapisanem znesku zavarovalne vsote pri drugi toženki ni upoštevana odbitna franšiza, je višina zavarovalne vsote s podanimi podatki določljiva (10 % odbitna franšiza je izračunljiva s preprosto računsko operacijo), kar pomeni, da je ta znesek dovolj natančno opredeljen in v odločitev sodišča v tem delu ni potrebno posegati.
priposestvovanje stvarne služnosti – pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti – stopnja prepričanja kot dokazni standard – popravni sklep – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Tožniki morajo s stopnjo prepričanja dokazati, da so dvajset let izvrševali služnost, saj bo le na ta način izkazana pravna podlaga za poseg v lastninsko pravico toženke.
Izjave o tem, da se odpoveduje pravici do zbornega sojenja ni podal obtoženi, temveč jo je v njegovi nenavzočnosti podala njegova zagovornica, kar je v nasprotju z 2. točko 2. odstavka 285.f člena ZKP. Sodišče bi se moralo na podlagi drugih okoliščin zanesljivo prepričati, da je izjava zagovornika skladna z obtoženčevo voljo.
Tožnika nista dobila pravice zahtevati izpolnitve od zavarovanca tožene stranke takoj po prekršitvi obveznosti, pač pa šele, ko sta zanjo izvedela – torej ko sta izvedela za razveljavitev izdane začasne odredbe. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, to pa je v konkretnem primeru od pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odlog plačila sodnih taks – pravne osebe – trditveno in dokazno breme – pavšalne navedbe – nedovoljene pritožbene novote
Odlog plačila sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato za odlog plačila ne zadošča npr. že obstoj težkih gospodarskih razmer ali slabo likvidnostno stanje, temveč mora predlagatelj zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bilo s takojšnjim plačilom ogrožena njegova dejavnost.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0053470
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 141a, 149, 224.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – vročitev naloga za plačilo sodne takse – vročitev pooblaščencu – vročitev po elektronski poti – elektronski predal – tehnične težave – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi
Dolžnik v pritožbi navaja, da je podpisal prevzemnico, da pa ni mogel odpreti priponke, kar utemeljuje s težavami v zvezi z elektronskim predalom in sprejemanjem pošiljk že v preteklosti. S pavšalnimi trditvami o težavah v zvezi s prejemom pošiljke dne 13. 11. 2014, za kar niti ni predlagal nobenega dokaza (s priloženimi poizvedbami dokazuje ukrepanje v drugi zadevi v mesecu marcu 2014), dolžnik ne more izpodbiti domneve o vročitvi plačilnega naloga. Od pooblaščenca (ki je odvetnik) se namreč utemeljeno pričakuje, da bo ob ugotovitvi, da priponke ne more odpreti, o tem nemudoma obvestil sodišče, še posebej glede na to, da je na vročilnici navedeno, katero sodno pisanje se vroča, in da so mu poznane posledice neplačila sodne takse za ugovor.
pozneje najdeno premoženje - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje dodatnega denacionaliziranega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Če izda sklep o dedovanju premoženja, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji, kasneje pa upravni organ zapustniku vrne še del tega premoženja, sodišče ne razpiše nove zapuščinske obravnave.
začasna odredba – nedenarna terjatev – pogoji za izdajo
Sodišče mora poleg ugotovitve, da je podana verjetnost nedenarne terjatve tožeče stranke, odgovoriti tudi na vprašanje, ali so podane konkretne okoliščine iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno le v primeru, če bi prvostopenjsko sodišče v sklepu, s katerim je odločalo o ugovoru toženca, odločitev oprlo na trditve ali dokaze tožnice iz odgovora na ugovor, pri tem pa prej ne bi dalo tožencu možnosti, da se o tem izjavi. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje odločitve v ničemer ni oprlo na trditve tožnice v odgovoru na ugovor, niti na tam predlagane dokaze, pač pa le na tiste v predlogu, zato očitek kršitve načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Drveči nakladalni voziček, naložen s 400 kg tovora, po oceni pritožbenega sodišča predstavlja nevarno stvar, saj razvoj velike hitrosti v kombinaciji z njegovo težo pomeni povečano nevarnost za nastanek škode. Vendar pa konkretni voziček ne bo predstavljal nevarne stvari v primerih majhnega naklona vozne površine, ki že po izkustvenih pravilih izključuje možnost razvoja velike hitrosti in posledično tudi nevarnosti za ljudi. V konkretnem primeru torej predstavlja ključno pravno relevantno dejstvo za presojo nevarnosti s tovorom naloženega nakladalnega vozička ugotavljanje naklona površine, po kateri se je voziček pomikal proti oškodovancu.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - uvedba preiskave - naklep - utemeljen sum
Naklep je bistvena sestavina za posameznikovo obsodbo, medtem ko za preiskavo zadostuje utemeljeni sum, da je obdolženi ravnal tako kot ne bi smel in da je to hotel storiti.
pogodba o finančnem leasingu - predčasno prenehanje pogodbe - pravica do odškodnine - jamčevanje dobavitelja za stvarne in pravne napake - dogovor o financiranju plačila zavarovalne premije - vrnitev originalne police
Tožnica pri konkretni pogodbi o finančnem leasingu ni nastopala v vlogi dobaviteljice, ampak je nakup zgolj financirala. Dobavitelja tudi ni izbrala in je vse pravice iz odgovornosti za stvarne in pravne napake, ki izvirajo iz jamčevanja dobavitelja in zahtevke iz naslova garancije za brezhibno delovanje vozila in eventuelno odškodnino, prenesla na toženca. Slednji bi zato moral morebitne zahtevke iz tega naslova uveljaviti direktno zoper dobavitelja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083010
ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 19, 19/1. ZPP člen 70, 73, 73/5, 108, 305a, 339, 339/2, 363, 363/2. ZOdvT člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2. ZDPra člen 29.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – pospešitveno sredstvo – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog – predlog za poravnavo – postopek pri Državnem pravobranilstvu – izločitev sodnika – zavrnitev zahteve po izločitvi sodnika – pridržana pritožba – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk po 15. in 19. členu ZVPSBNO tožnikovo tožbo zavrglo. Tožnik ni niti zatrjeval, da je v postopkih pred okrajnim sodiščem vložil nadzorstvene pritožbe ali rokovne predloge, niti ni zatrjeval, da je vložil predlog za poravnavo pri Državnem pravobranilstvu. Presoja dovoljenosti tožnikovega zahtevka je s procesnopravnega vidika podvržena določbam ZVPSBNO.
Sodišče prve stopnje je že na naroku zadosti pojasnilo razlog, zaradi katerega ne bo izvedlo vseh predlaganih dokazov, s tem, ko je navedlo, da jih šteje za nepotrebne in to je ponovilo tudi v izpodbijani sodbi. Tako ne drži pritožbena trditev, da zavrnitev dokazov ni bila obrazložena in ne drži, da sodišče prve stopnje ustrezne obrazložitve ni zmoglo niti v izpodbijani sodbi, saj je svoje, na naroku podane razloge, ponovilo tudi v sodbi. Kar pa je odločilno je to, da je sodišče prve stopnje tisto, ki skladno z določbo 213. člena ZPP odloči, katere po strankah predlagane dokaze bo izvedlo zaradi ugotovitve spornega dejanskega stanja, nato pa mora skrbno oceniti vse izvedene dokaze in odločiti, katera dejstva šteje za dokazan.
Zakonske zamudne obresti od glavnice (seštevek dveh računov in dveh obračunov zakonskih zamudnih obresti) tožeča stranka pravilno vtožuje od vložitve predloga za izvršbo dalje. Gre za procesne obresti, ki so dopustna izjema od prepovedi obrestovanja obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
Nedopustno bi bilo stališče, da posest ni motena tako dolgo, dokler se je posestnik motilnim dejanjem zmožen zoperstaviti s fizično oz. drugačno (pre)močjo.
Za ponavljajoča motilna dejanja, gre zgolj v primeru, da je med posameznimi motilnimi dejanji vzpostavljeno prvotno stanje posesti.
ZPP člen 282, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1.
sankcije zaradi izostanka z naroka – zamudna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasnost grajanja procesnih kršitev – prekluzija – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – objektivni rok – navajanje novih dejstev
Tožnik bi moral uveljavljati kršitev 282. člena ZPP, na katero sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, v skladu s 1. odstavkom 286.b člena ZPP takoj, ko je bilo mogoče, to je že na naroku za glavno obravnavo z dne 11. 3. 2014 (šlo je za poznejši narok v smislu 282. člena ZPP), na katerega tožena stranka ni pristopila, pa tega ni storil. Ker se nanjo prvič sklicuje v pritožbi in svoje zamude pri grajanju ne opraviči, uveljavljana procesna kršitev ni upoštevna.