Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga, ki bi lahko predstavljal hujšo zlorabo instituta odpovedi. Četudi je bilo kasneje ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici naknadno ugotovljenega zdrastvenega stanja tožnika v času očitanih kršitev, kar pa ne pomeni zlorabe odpovedi.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost odpovedi - kasnejša odjava iz zavarovanja - sklenitev nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da s tem, ko je tožena stranka tožnika odjavila mesec dni kasneje, kot je potekel odpovedni rok, še ne pomeni, da je s tem izrazila voljo skleniti delovno razmerje s tožnikom, kot tudi ne volje, da oživi odpovedana pogodba o zaposlitvi. Stranki sta namreč 23. 9. 2019 podpisali Sporazum, kjer sta v 2. členu določili, da so nastopile pravne posledice odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker delovnega mesta svetovalca uprave in potrebe po tovrstnem delu pri delodajalcu ni, da pa je delodajalec po podani odpovedi pridobil možnost razvoja novega programa v družbi in trženja, za kar bi s tožnikom sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju za obdobje 6 mesecev, ker tožnik pozna delovni proces delodajalca in ima potencial za razvoj. V Sporazumu sta se stranki torej dogovorili, da odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2018 ostane v veljavi, da pa se tožniku ponudi v podpis nova pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki stopi v veljavo po poteku odpovednega roka po odpovedi iz poslovnega razloga.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - postopek, uveden po uradni dolžnosti - stroški postopka - stroški iz sredstev sodišča - sredstva za preživljanje
V sodni praksi je zavzeto stališče, da vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev, niti premoženja, temveč tako, da mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po plačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00056756
ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1. ZKZ člen 18.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - vknjižba lastninske pravice - učinek izvršljivosti - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nesubstanciran dokazni predlog - relativna kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v drugem odstavku 181. člena določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba že učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni sodišča druge stopnje zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje dodaja, da toženka na spornih nepremičninah lastninske pravice ni pridobila na pravnoposlovni podlagi, pa tudi ne na podlagi dedovanja temveč v okviru pridobivanja skupnega premoženja zakoncev. Sicer pa Zakon o kmetijskih zemljiščih (18. člen ZKZ) omogoča, da je zaščitena kmetija v solasti prednika in potomca.
Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.
opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - uradno dejanje - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Konkretni del opisa, iz katerega jasno izhaja, da je šlo za kršitev javnega reda in miru s strani obdolženca, zaradi česar so bili policisti poslani na kraj in nad obdolžencem začeli izvajati postopek, kasneje pa mu v skladu z ZJRM-1 izdali še plačilni nalog, v povezavi s podano pravno podlago uradnih nalog policistov iz abstraktnega dela opisa, torej postopanje po 4. členu ZNPPol in 7. členu ZJRM-1, po presoji pritožbenega sodišča zadostno konkretizira uradno dejanje, ki so ga opravljali policisti, to je vzdrževanje javnega reda.
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je vgradil cenejši rabljeni del, zaračunal pa dražjega novega, ki ga dejansko ni vgradil, za to razliko v ceni obogaten, tožnik pa prikrajšan, ne da bi za to obstajal temelj (190. člen OZ).
razglasitev pogrešanca za mrtvega - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - zavrženje predloga - najtesnejša vez s pravom - razveljavitev sklepa
Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Tako se izkaže, da je odločilna okoliščina, ki kaže na najtesnejšo zvezo z našim pravom, dejstvo, da je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin na območju sodišča prve stopnje oziroma Republike Slovenije. Zato po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).
stvarna pristojnost - gospodarski spor - spor o nedopustnosti izvršbe - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - subjektivni in objektivni kriterij - krajevna pristojnost - pristojnost za spore v izvršilnem postopku
Spor med dolžnikom in upnikom o nedopustnosti izvršbe ne predstavlja spora o stvarnih pravicah, zato glede uporabe postopka v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti objektivnega kriterija iz drugega odstavka 481. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055143
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 347, 347/3, 347/3-1.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - denacionalizacijski postopek - odločba o denacionalizaciji - poslovni prostor - dejanska etažna lastnina - solastninska pravica - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki solastninskega deleža na nepremičnini - pritožbena obravnava
Ker zaradi zmotne presoje, da je med pravdnima strankama nesporno, da je bil poslovni prostor vrnjen le v solastninskem deležu, sodišče ni ocenilo dokazov, predloženih za dokazovanje trditve, da je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen celoten poslovni prostor.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - pravna domneva - nepričakovan dogodek - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - načelo pacta sunt servanda - državna pomoč - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava
Četudi toženec ne more doktorirati v imenu mlade raziskovalke, sodi tveganje, da mlada raziskovalka zaradi razlogov na njeni strani ne bo uspela pravočasno zaključiti doktorskega študija, v toženčevo notranjo sfero.
Ker je toženec že v sklenitveni fazi pogodbe lahko računal s tem, da bo zaradi narave dela in čakanja na objavo članka prišlo do zamude pri zaključku doktorskega študija, in se je kljub temu prijavil na razpis in sklenil Pogodbo, je s tem prevzel tveganje, da bo v posledici nastopa zamude moral plačati pogodbeno kazen.
V obravnavani zadevi je šlo za obliko državne pomoči in bi toženec pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi, če bi kljub zamudi obdržal celotna prejeta sredstva.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbe - predpogodba - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost
Ob predpostavki, da je predpogodba veljavno sklenjena, tožnika tako utemeljeno pričakujeta sklenitev prodajne pogodbe. Tožnika v predlogu za začasno odredbo pravilno opozarjata, da bo uveljavitev terjatve na sklenitev prodajne pogodbe v celoti onemogočena, če bo toženec predmetne nepremičnine odsvojil dobrovernemu tretjemu. S tem opozorilom sta glede na specifičnost terjatve, katere zavarovanje predlagata, za verjetno izkazala obstoj objektivne nevarnosti, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev njune terjatve onemogočena. Pri zavarovanju nedenarne terjatve zadošča objektivna (in ne subjektivna) nevarnost.
Kadar oporoka ne izraža prave zapustnikove volje ali če pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike, je takšna oporoka izpodbojna. Prenehanje njenega obstoja je mogoče doseči z zahtevkom za njeno razveljavitev (61. in 76. člen ZD). Če pa zapustnikov podpis na oporoki ni pristen in je torej oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. V takem primeru je po prvem odstavku 181. člena ZPP mogoče zahtevati ugotovitev njene nepristnosti oziroma ničnosti po splošnih pravilih o pogojih za veljavnost pravnih poslov (51. člen v zvezi s 14. členom in drugim odstavkom 1. člena OZ).
Sodišče si mora v skladu z 285. členom ZPP sicer prizadevati, da stranka postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni predlog, ne sme pa namesto nje oblikovati tožbenega zahtevka, niti posegati v njene procesne dispozicije.
formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - predlog za pregon - upravičena oseba - več oškodovancev
Če je s kaznivim dejanjem oškodovanih več oseb, se pregon začne oziroma nadaljuje na pregon kateregakoli od njih. Za vložitev obtožnega predloga tako zadošča, da je eden od oškodovancev podal predlog za pregon.
Drugih olajševalnih okoliščin, ki jih pritožba tudi posebej ne izpostavlja, pa sodišče ni našlo, zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot je natančno pojasnilo v točki 14) izpodbijane sodbe, ob upoštevanju prej navedenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin za vsako izmed kaznivih dejanj obtožencu določilo primerno in ustrezno kazen in povsem utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za uporabo omilitvenih določil, saj je ugotovilo, da vse ugotovljene olajševalne okoliščine nimajo značaja posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek drugačne kazenske sankcije od predlaganih oziroma nižjih posamičnih in nižje enotne zaporne kazni.
nesklepčna tožba - nesklepčnost tožbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - razveza prodajne pogodbe
Razglasitev epidemije zaradi virusa COVID sama po sebi ne more pomeniti spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ in nemožnost izpolnitve obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka je trdila, da zaradi epidemije ni mogla priti do kredita, ker so bile banke zaprte. Banke so delovale in samo ta okoliščina ne more biti dovolj, da bi bila tožba sklepčna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00055474
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-4. OZ člen 86, 86/1.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - skladnost zakona z direktivo - neposredna uporaba direktive - aleatorna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kreditna tveganja - slaba vera banke - ukrepi banke
Višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah na podlagi 8. člena Direktive zagotavlja tudi ZVPot, ki zaradi tega, ker vanj ni bil prenesen drugi odstavek 4. člena Direktive, presojo nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe omogoča tudi, če je ta jasen in razumljiv.
Aleatorna pogodba, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, v času sklenitve pogodbe ni bila nedopustna ali nedovoljena, četudi je vsebovala izpostavljenost neomejenemu valutnemu tveganju (oz. je bilo tveganje precejšnje ali neobvladljivo). S sklenitvijo kredita z valutno klavzulo ali sklenitev kredita v tuji valuti, kot v obravnavani zadevi, postane obveznost posojilojemalca res odvisna od gibanja tečaja tuje valute. A takšnega pogoja ni avtomatično šteti za nepoštenega v luči ZVPot. V izpodbijani sodbi je namreč obsežno in prepričljivo obrazloženo, da je (bilo) tečajno tveganje podano na obeh straneh in ne, da je bilo celotno tečajno tveganje preneseno na tožnika.
Odločilno je, da je toženka tožniku zagotovila deloma pomanjkljiva pojasnila, dolžna pa je bila predstaviti konkretnejše, oprijemljivejše informacije glede posledic zelo velike depreciacije domače valute na višino njegovih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita, torej pomembne za oceno končne cene kredita. V ta okvir pa bi sodila tudi informacija, da dejansko prevzema neomejeno valutno tveganje. Da bi bil tožnik o tem seznanjen, v izpodbijani sodbi ni ugotovljeno. Toženka ni ugovarjala trditvam tožnika, da ni bil obveščen o prevzemanju neomejenega tveganja. Namreč gibanje tečaja CHF/EUR je tudi za banko popolna neznanka (ni mogoče napovedati ne smeri ne obsega gibanja), pri čemer so možne tudi velike spremembe tečaja zlasti v času gospodarskih kriz, ki jim lahko bistveno otežijo odplačevanje kredita. Bistvo te informacije je, da ni mogoče vnaprej napovedati, ali bo kredit v CHF zaradi začetnih prednosti tudi dejansko cenejši kot kredit v EUR. Takšna informacija tožniku, kot je moč razbrati iz izpodbijane sodbe, brez dvoma ni bila predstavljena. Toženka ni prosta obveznosti, da tožnika obvesti tudi o tem, da zaradi nepredvidljivosti tečajnih sprememb, upoštevajoč ročnost kredita, prevzema valutno tveganje za kakršnokoli spremembo tečaja, in mu pojasni o dejanskih posledicah tveganj v primeru velikega znižanja vrednosti valute. Zaradi pomanjkljivih informacij se tožnik tako ni mogel zavedati in razumeti dejanskega obsega dolgoročnega tveganja, povezanega z mogočimi nihanji menjalnih tečajev, posledično pa tudi ni bil zmožen realno oceniti ekonomskih posledic pogodbenega pogoja na svoje finančne obveznosti.
Ugotovitev, da je banka opravila pomanjkljivo pojasnilno dolžnost (zaradi česar gre za nejasno pogodbeno določilo, ki se razlaga v korist potrošnika), še ne pripelje do ničnostne pravne posledice. Pritožbeno sodišče sprejema argumentacijo sodišča prve stopnje, s katero je utemeljilo zaključek, da je bila tožena stranka ob sklenitvi sporne kreditne pogodbe dobroverna. Ta temelji na ugotovitvi, da glede na tedanje dostopne informacije glede gibanja tečaja ni vedela in ni mogla vedeti (predvideti), da se bo tečaj CHF povečal tako, da bo ta sprememba v dobi odplačevanja kredita močno obremenila tožnika. Da je bila svetovna gospodarska kriza in posledičen velik padec EUR v razmerju do CHF (v letu 2015) za bančne strokovnjake pričakovana, se lahko zdi očitno le v sedanjosti iz perspektive preteklih dogodkov, ki so sledili. Toženka je v trenutku sklepanja pogodbe vedela, da se tečajno razmerje lahko spremeni, glede na svoje znanje in izkušnje je lahko pričakovala, da se bo to glede na ročnost spornega kredita in običajno dinamiko ekonomskega cikla zgodilo, ni pa mogla vedeti (oz. z gotovostjo in zanesljivostjo napovedati), kdaj in v kakšni višini.
V zvezi z možnostjo razbremenitve tveganja je ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel tožnik možnost poslužiti se ukrepov, s katerimi je/bi lahko tveganje omejil. Banka je s pogodbo ponudila možnost razbremenitve valutnega tveganja z zamenjavo valute oziroma spremembo kredita in predčasno poplačilo kredita, kar je bilo namenjeno uravnoteženju tega tveganja.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27/7. ZIZ člen 34.
odvetniški stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da obravnavana vloga ni obrazložena vloga, kar bi šele utemeljevalo priznanje odvetniške nagrade za njeno sestavo. Navedena tarifna številka se nanaša na vloge, v katerih morajo stranke pojasniti dejansko stanje svojega zahtevka oziroma predloga in zanj predlagati dokaze, za podajo predloga za izvršbo z novim sredstvom izvršbe pa zadostuje že navedba novega sredstva izvršbe in utemeljevanje predloga ni potrebno (34. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Vsebina predloga za novo sredstvo izvršbe je tako manj zahtevna in obseg potrebnih navedb je zelo omejen, zato predloga za novo sredstvo izvršbe ni pravilno ovrednotiti po tarifni številki, ki jo je navedel upnik.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00055116
ZNP-1 člen 203, 214. OZ člen 302, 305, 305/1. ZST-1 člen 6, 34, 34/1, 34a.
sodni depozit - položitev stvari pri sodišču - pogoji sodnega depozita - prevzem deponiranega zneska - zastaranje pravice - zastaralni rok - vrnitev depozita - jemanje položenih stvari nazaj - plačilo sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Ko 214. člen ZNP-1 določa petletni rok za zastaranje pravice do prevzema deponiranega predmeta, to ne pomeni, da predlagatelj (dolžnik) ne bi mogel predlagati krajšega roka za prevzem. Kot je že bilo poudarjeno v sodni praksi, pogoje v postopku sodnega depozita določi predlagatelj, sodišče pa je nanje vezano.