plačilo razlike v plači - vojak - določitev osnovne plače - napredovanje v naziv
Pritožba zmotno meni, da mora tožena stranka zaposlenemu, ki je razporejen v naziv brez možnosti napredovanja, v nasprotju z Uredbo določiti za 5 plačnih razredov višje izhodiščne plače. Tega drugi odstavek 16. člena ZSPJS ne določa, niti ni iz besedila člena ali zakonodajnega gradiva povzeti, da je namen člena v tem, da se Uredbe ne upošteva. Nasprotno, namen določbe je ravno nasproten, in sicer v tem, da lahko tudi javni uslužbenci, ki ne morejo napredovati v naziv, kljub temu napredujejo v plačnih razredih, in s tem tudi brez napredovanja v naziv dosežejo višjo plačo, medtem ko javni uslužbenci, ki delajo na delovnih mestih, kjer je takšno napredovanje mogoče, po doseženih petih napredovanjih ne morejo več napredovati v plačnem razredu (saj imajo možnost napredovanja v naziv).
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 57, 57/2.. ZDR-1 člen 137, 137/8.. OZ člen 299, 299/2.
solidarnostna pomoč - bolniški stalež - daljša odsotnost - izpolnjevanje pogojev - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejstvo, da je sindikat soglašal s toženo stranko, da se tožnici ne izplača solidarnostna pomoč, ne pomeni, da je tožnica pravico do solidarnostne pomoči izgubila. Pravico do solidarnostnih pomoči ji ob izpolnitvi pogoja zagotavlja že Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije. Glede na to, da je bila tožnica v letu 2018 v bolniškem staležu za polni delovni čas zaradi bolezni v obdobju od 7. 2. 2018 do 15. 7. 2018, je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči (drugi odstavek 57. člena panožne kolektivne pogodbe), in ker je v tem času prejemala nadomestilo plače v višini 80 % zadnje plače (osmi odstavek 137. člena ZDR-1), je sodišče upoštevalo višino minimalne plače v letu 2018 (842, 79 EUR bruto oziroma 638,00 EUR neto) ter tožnici priznalo solidarnostno pomoč v znesku 350,00 EUR.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ponovni poziv - podaljšanje roka za dopolnitev predloga - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Prvo sodišče ni več imelo podlage za zavrženje tožnikovega predloga iz razloga, ker predloga ni dopolnil v roku 10-tih dni po prejemu sklepa z dne 11. 10. 2021, saj je tožniku ta rok podaljšalo s pozivom z dne 14. 12. 2021.
pogoji za oprostitev plačila takse - sodna taksa za pritožbo - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - redna brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - dohodkovni kriterij
Tožnikovi mesečni prejemki ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka in na dan vložitve predloga za taksno oprostitev ni imel premoženja, ki bi ga dosegalo ali presegalo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - nejasna pritožba - predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil v času zapustničine smrti 4. 4. 2021 na njenem bančnem računu znesek 1379,36 EUR. Navedeni znesek zato sodi v zapuščino in je predmet dedovanja.
negatorna tožba - stvarna služnost poti - stvarna služnost hoje in vožnje - vznemirjanje stvarne služnosti - varstvo služnosti - vznemirjanje kot pravni standard - časovna komponenta vznemirjanj - parkiranje - ustavitev in parkiranje - dejansko stanje - dokazna ocena - zanikanje že priznanih dejstev - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva - prosta presoja sodišča ali se šteje dejstvo za priznano - stanje ob zaključku glavne obravnave - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja - način izvrševanja stvarne služnosti - izvedensko mnenje
Materialnopravno napačno je utemeljevanje prvostopenjskega sodišča, da lahko tožnik vsakič znova poziva upravljalce vozil, da vozila umaknejo, saj takšna razlaga dejansko pomeni zoženje pogodbeno dogovorjene služnosti. Tožnik se je namreč dogovoril za služnost pešpoti in vožnje z vsemi motornimi vozili po služnostni poti, kar ne pomeni, da mora biti celotna služnostna pot sleherni trenutek prosta vseh ovir, mora pa biti prevozna, ne da bi za to tožnik moral aktivno posredovati. Ustanovitev služnosti bi izgubila svoj pomen, če bi jo razlagali na način, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena.
nadaljevanje prekinjenega postopka - predhodno vprašanje - pravnomočno končan postopek - poziv k dopolnitvi predloga - pravica do pritožbe
Pritožnica ne zatrjuje, da postopek, zaradi katerega je bil obravnavani postopek prekinjen, ni pravnomočno končan. Ker v pritožbi navaja le okoliščine, iz katerih ni mogoče sklepati, na kakšen način so povezane z obravnavano zadevo, ni vzbujen dvom o pravilnosti izpodbijane odločitve, da se postopek nadaljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056933
ZPP člen 206, 269, 269/2, 270, 319, 343, 343/1, 366. ZIZ člen 15.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - predhodni preizkus tožbe - izpodbijanje sklepa o izvršbi - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - priprave na glavno obravnavo - prekinitev postopka - zahteva za izločitev sodnika - plačilni nalog - sodna taksa
Odločbe, ki je pravnomočna, ni več mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Taka pritožba je nedovoljena in jo zavrže že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora prekiniti postopek, če je začet postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
obnova kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - ponovno sojenje o isti stvari - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le ob izpolnitvi v zakonu točno določenih pogojev, nikakor pa ne, brez da bi ti bili izpolnjeni, kot je to primer v obravnavani zadevi (člen 413/I ZKP). Ponovno sojenje o isti stvari, kar v zahtevi predlaga obsojeni, pa ni dopustno.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055736
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 53.
duševna motnja - zdravljenje oseb z duševno motnjo - psihiatrično zdravljenje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - brez privolitve osebe - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v psihiatrično bolnišnico - pacientova privolitev - sprejem brez privolitve v nujnih primerih - zloraba psihoaktivnih snovi - paranoidna shizofrenija - nadzorovana obravnava
A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - opustitev dolžnega nadzorstva - odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - strah - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je glede odškodninskega zahtevka tožnikov izdalo zamudno sodbo, ker toženka v danem roku ni odgovorila na tožbo. Pasivnost toženke je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba temelji na domnevni, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni vložila odgovora na tožbo, priznala navedbe tožnikov glede dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka v celoti odškodninsko odgovorna po drugem odstavku 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 266. OZ člen 33.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - predpogodba - pogoji za priposestvovanje - teorija o realizaciji pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Dobroveren lastniški posestnik je torej tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. V opravičljivi zmoti je, ko utemeljeno misli, da je postal lastnik neke stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055703
KZ-1 člen 49, 86, 86/8, 99, 99/9, 227, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - delo v splošno korist - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Če obdolženka v celoti ali deloma ne bo izpolnjevala nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače kršila obveznosti dela v splošno korist, bo sodišče s sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko po vloženi pritožbi in podanem predlogu, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse pozvalo, da predlog dopolni (sklep z dne 6. 1. 2022). Tožeča stranka predloga ni dopolnila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog, pravilno zavrglo.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
gospodarski spor majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi napak - pogodbena kazen - ugovor procesnega pobotanja - neprerekana dejstva - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje - pripravljalni narok - možnost sklenitve sodne poravnave - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Gole kršitve pravice do izpovedi ni najti v drugem odstavku 339. člena ZPP, kjer so taksativno naštete vse absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zlorabilo instituta zaslišanja strank, ker je del svoje energije porabilo za to, da bi se stranki poravnali.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
Sodišče prve stopnje o obsegu zapuščine nima nobenih razlogov. Pritožba RS, ki izpostavlja dejstvo vprašanja obstoja vozila kot dela zapuščine, je zato utemeljena.
SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 25, 25/4, 44, 44/1.
stanovanjski stroški - pobot - v pobot uveljavljana terjatev - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - pobotljivost terjatve
Ker so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), ki se smejo po zakonu uporabiti samo za poravnavo nekaterih stroškov vzdrževanja skupnih delov stavbe v etažni lastnini, je pravilen zaključek, da toženec ni izkazal, da bi bilo zatrjevano terjatev mogoče pobotati s terjatvijo etažnih lastnikov iz naslova njegovih dolžnih vplačil v rezervni sklad.