Ker na prvi pogled navedena oporoka ustreza vsem zakonskim obličnim zahtevam, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo zakonita dediča, ki oporoki odrekata veljavnost.
kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Ker je kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 127. člena KZ-1 dokončano že s tem, ko storilec pri prepiru ali pretepu poseže po nevarnem sredstvu, je neodločilno zoper koga vse in zakaj bi naj to sredstvo uporabil.
nadaljevanje prekinjenega postopka - predhodno vprašanje - pravnomočno končan postopek - poziv k dopolnitvi predloga - pravica do pritožbe
Pritožnica ne zatrjuje, da postopek, zaradi katerega je bil obravnavani postopek prekinjen, ni pravnomočno končan. Ker v pritožbi navaja le okoliščine, iz katerih ni mogoče sklepati, na kakšen način so povezane z obravnavano zadevo, ni vzbujen dvom o pravilnosti izpodbijane odločitve, da se postopek nadaljuje.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ponovni poziv - podaljšanje roka za dopolnitev predloga - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Prvo sodišče ni več imelo podlage za zavrženje tožnikovega predloga iz razloga, ker predloga ni dopolnil v roku 10-tih dni po prejemu sklepa z dne 11. 10. 2021, saj je tožniku ta rok podaljšalo s pozivom z dne 14. 12. 2021.
plačilo razlike v plači - vojak - določitev osnovne plače - napredovanje v naziv
Pritožba zmotno meni, da mora tožena stranka zaposlenemu, ki je razporejen v naziv brez možnosti napredovanja, v nasprotju z Uredbo določiti za 5 plačnih razredov višje izhodiščne plače. Tega drugi odstavek 16. člena ZSPJS ne določa, niti ni iz besedila člena ali zakonodajnega gradiva povzeti, da je namen člena v tem, da se Uredbe ne upošteva. Nasprotno, namen določbe je ravno nasproten, in sicer v tem, da lahko tudi javni uslužbenci, ki ne morejo napredovati v naziv, kljub temu napredujejo v plačnih razredih, in s tem tudi brez napredovanja v naziv dosežejo višjo plačo, medtem ko javni uslužbenci, ki delajo na delovnih mestih, kjer je takšno napredovanje mogoče, po doseženih petih napredovanjih ne morejo več napredovati v plačnem razredu (saj imajo možnost napredovanja v naziv).
Sodišče prve stopnje je po modifikaciji tožbenega zahtevka ugodilo zahtevku tožeče stranke in odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, zavarovanko razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji dodatno priznalo stvarno in časovno omejitev, ki ju tožena stranka ni priznala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka po modifikaciji tožbenega zahtevka v postopku uspela v celoti (154. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je upoštevaje navedeno uspeh stranke v sodnem postopku pravilno presodilo glede na modificiran tožbeni zahtevek.
obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - nejasna pritožba - predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil v času zapustničine smrti 4. 4. 2021 na njenem bančnem računu znesek 1379,36 EUR. Navedeni znesek zato sodi v zapuščino in je predmet dedovanja.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 266. OZ člen 33.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - predpogodba - pogoji za priposestvovanje - teorija o realizaciji pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Dobroveren lastniški posestnik je torej tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. V opravičljivi zmoti je, ko utemeljeno misli, da je postal lastnik neke stvari.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055736
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 53.
duševna motnja - zdravljenje oseb z duševno motnjo - psihiatrično zdravljenje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - brez privolitve osebe - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v psihiatrično bolnišnico - pacientova privolitev - sprejem brez privolitve v nujnih primerih - zloraba psihoaktivnih snovi - paranoidna shizofrenija - nadzorovana obravnava
A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055703
KZ-1 člen 49, 86, 86/8, 99, 99/9, 227, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - delo v splošno korist - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Če obdolženka v celoti ali deloma ne bo izpolnjevala nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače kršila obveznosti dela v splošno korist, bo sodišče s sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko po vloženi pritožbi in podanem predlogu, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse pozvalo, da predlog dopolni (sklep z dne 6. 1. 2022). Tožeča stranka predloga ni dopolnila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog, pravilno zavrglo.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - opustitev dolžnega nadzorstva - odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - strah - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je glede odškodninskega zahtevka tožnikov izdalo zamudno sodbo, ker toženka v danem roku ni odgovorila na tožbo. Pasivnost toženke je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba temelji na domnevni, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni vložila odgovora na tožbo, priznala navedbe tožnikov glede dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka v celoti odškodninsko odgovorna po drugem odstavku 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
obnova kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - ponovno sojenje o isti stvari - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le ob izpolnitvi v zakonu točno določenih pogojev, nikakor pa ne, brez da bi ti bili izpolnjeni, kot je to primer v obravnavani zadevi (člen 413/I ZKP). Ponovno sojenje o isti stvari, kar v zahtevi predlaga obsojeni, pa ni dopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056933
ZPP člen 206, 269, 269/2, 270, 319, 343, 343/1, 366. ZIZ člen 15.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - predhodni preizkus tožbe - izpodbijanje sklepa o izvršbi - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - priprave na glavno obravnavo - prekinitev postopka - zahteva za izločitev sodnika - plačilni nalog - sodna taksa
Odločbe, ki je pravnomočna, ni več mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Taka pritožba je nedovoljena in jo zavrže že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora prekiniti postopek, če je začet postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
gospodarski spor majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi napak - pogodbena kazen - ugovor procesnega pobotanja - neprerekana dejstva - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje - pripravljalni narok - možnost sklenitve sodne poravnave - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Gole kršitve pravice do izpovedi ni najti v drugem odstavku 339. člena ZPP, kjer so taksativno naštete vse absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zlorabilo instituta zaslišanja strank, ker je del svoje energije porabilo za to, da bi se stranki poravnali.
Sodišče prve stopnje o obsegu zapuščine nima nobenih razlogov. Pritožba RS, ki izpostavlja dejstvo vprašanja obstoja vozila kot dela zapuščine, je zato utemeljena.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - neplačilo predujma za izvedenca - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - predhodno vprašanje obstoja služnosti - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Ker med udeleženci postopka ni bilo soglasja o določitvi pripadajočega zemljišča na način, kot izhaja iz predloga predlagateljic, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po rednem teku stvari in za odločitev o pravnem položaju pripadajočega zemljišča postavilo sodno izvedenko urbanistične stroke. Sodišče prve stopnje je zaradi domneve umika predloga postopek pravilno ustavilo, ker predujem za delo sodne izvedenke urbanistične stroke s strani predlagateljice, kot tudi ostalih udeležencev, ni bil poravnan (prvi odstavek 16. člena ZVEtL-1).
Drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1, ki določa, da se nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oz. neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, v konkretnem primeru ni uporabljiv. Med udeleženci ni bilo spora o obstoju stvarne služnosti na pripadajočem zemljišču.