nadaljevanje prekinjenega postopka - predhodno vprašanje - pravnomočno končan postopek - poziv k dopolnitvi predloga - pravica do pritožbe
Pritožnica ne zatrjuje, da postopek, zaradi katerega je bil obravnavani postopek prekinjen, ni pravnomočno končan. Ker v pritožbi navaja le okoliščine, iz katerih ni mogoče sklepati, na kakšen način so povezane z obravnavano zadevo, ni vzbujen dvom o pravilnosti izpodbijane odločitve, da se postopek nadaljuje.
OZ člen 3, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 247, 250, 251, 251/4.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - sofinanciranje doktorskega študija - državna pomoč - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - sporno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - pogodbena avtonomija - načelo vestnosti in poštenja - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pogodbena kazen - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost za nepravilno izpolnitev - poslovna odškodninska odgovornost - breme tveganj - zmotna uporaba materialnega prava
Po ustaljeni sodni praksi za spornost pogodbenega določila ni dovolj, da si razlagi pravdnih strank nasprotujeta, temveč mora stranka, ki se na spornost sklicuje, z ustreznim trditvenim gradivom “zasejati dvom” v jasnost pogodbenih določil.
Pridobitev doktorata v naravnem (stvarnem) pogledu ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo prevzela jamstvo, da bo pravočasno doktoriral.
Dogovor, po katerem pogodbena stranka prevzame del tveganja za ravnanje tretjega, ki ga v stvarnosti ne more v polnosti kontrolirati, ne krni načeli vestnosti in poštenja ter ekvivalence dajatev.
Treba je upoštevati, da se pogodbena odgovornost za nepravilno izpolnitev približuje objektivni odgovornosti. Ni dovolj, da je pogodbena stranka skrbna, temveč mora biti vzrok za neizpolnitev izven njene notranje (vplivne) sfere.
Osebne okoliščine na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih ni pravočasno doktoriral, spadajo v sfero toženke oziroma predstavljajo vzrok na njeni strani. Razlogi na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih je prišlo do zamude (menjava delodajalca, rojstvo otroka in ločitev), nimajo narave višje sile oz. zunanjega vzroka, marveč gre za razloge, ki ne opravičujejo zamude.
Če upnik iztožuje pogodbeno kazen zaradi zamude, hkrati pa ne odstopi od pogodbe (konkludentno vztraja pri izpolnitvi), ima pogodbena kazen enak učinek, kot če bi upnik kumulativno iztoževal še izpolnitev obveznosti. Mogoče je (tudi) samostojno uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude, če je glede na okoliščine primera očitno, da upnik vztraja pri izpolnitvi.
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 57, 57/2.. ZDR-1 člen 137, 137/8.. OZ člen 299, 299/2.
solidarnostna pomoč - bolniški stalež - daljša odsotnost - izpolnjevanje pogojev - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejstvo, da je sindikat soglašal s toženo stranko, da se tožnici ne izplača solidarnostna pomoč, ne pomeni, da je tožnica pravico do solidarnostne pomoči izgubila. Pravico do solidarnostnih pomoči ji ob izpolnitvi pogoja zagotavlja že Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije. Glede na to, da je bila tožnica v letu 2018 v bolniškem staležu za polni delovni čas zaradi bolezni v obdobju od 7. 2. 2018 do 15. 7. 2018, je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči (drugi odstavek 57. člena panožne kolektivne pogodbe), in ker je v tem času prejemala nadomestilo plače v višini 80 % zadnje plače (osmi odstavek 137. člena ZDR-1), je sodišče upoštevalo višino minimalne plače v letu 2018 (842, 79 EUR bruto oziroma 638,00 EUR neto) ter tožnici priznalo solidarnostno pomoč v znesku 350,00 EUR.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 108, 108/5.
sodna taksa za pritožbo - predlog za obročno plačilo sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - zavrženje nedopolnjenega predloga - pravno neodločilne trditve - ugovor zoper plačilni nalog
Pritožbene navedbe so pravno neodločilne, saj se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa. Razloga, da taksna obveznost ni nastala ter da je sodišče takso napačno odmerilo, je mogoče uveljavljati z ugovorom zoper plačilni nalog skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1.
Predkupni upravičenec v izvršilnem postopku varuje svojo predkupno pravico. Ker varuje svojo pravno korist, ima v izvršilnem postopku položaj materialnopravnega udeleženca. V izvršilnem postopku v določenih fazah postopka vstopajo osebe, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavljajo kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa niso stranke postopka. Mednje spada tudi imetnik zakonite predkupne pravice in imetnik vknjižene pogodbene predkupne pravice. Torej predkupni upravičenec vstopi kot udeleženec v postopek v fazi izvedbe prodaje. Da mu to zagotovi, mu mora sodišče pred tem vročiti odredbo o prodaji, nato pa pri prodaji z javno dražbo po zadnjem rednem koraku omogočiti, da sprejme nakup po tej ceni. Če se predkupni upravičenec želi udeležiti javne dražbe kot predkupni upravičenec, mora plačati varščino (prvi odstavek 182. člen ZIZ).
Ker sodišče prve stopnje predkupnemu upravičencu ni vročilo odredbe o prodaji, ni bilo pogojev za opravo dražbe in je pritožba predkupnega upravičenca utemeljena. Že iz tega razloga je bilo treba izpodbijani sklep o izročitvi razveljaviti, posledično pa razveljaviti tudi sklep o domiku in elektronsko javno dražbo opravljeno 14. 1. 2022 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
invalidnina za telesno okvaro - strokovno znanje izvedenca
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pritožnikovo razlogovanje, da je bil invalidsko upokojen že pred 40. leti in da se mu zdravstveno stanje s potekom let ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Za obstoj telesne okvare so pravnorelevantni drugi kriteriji, ki se ugotavljajo pri invalidnosti. Cilj in narava instituta invalidnosti je popolnoma drugačna kot pri telesni okvari, zaradi česar ni mogoče enačiti invalidnosti in telesne okvare. Invalidnost je lahko podana, ne glede na obstoj telesne okvare in obratno.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ponovni poziv - podaljšanje roka za dopolnitev predloga - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Prvo sodišče ni več imelo podlage za zavrženje tožnikovega predloga iz razloga, ker predloga ni dopolnil v roku 10-tih dni po prejemu sklepa z dne 11. 10. 2021, saj je tožniku ta rok podaljšalo s pozivom z dne 14. 12. 2021.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 266. OZ člen 33.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - predpogodba - pogoji za priposestvovanje - teorija o realizaciji pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Dobroveren lastniški posestnik je torej tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. V opravičljivi zmoti je, ko utemeljeno misli, da je postal lastnik neke stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056933
ZPP člen 206, 269, 269/2, 270, 319, 343, 343/1, 366. ZIZ člen 15.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - predhodni preizkus tožbe - izpodbijanje sklepa o izvršbi - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - priprave na glavno obravnavo - prekinitev postopka - zahteva za izločitev sodnika - plačilni nalog - sodna taksa
Odločbe, ki je pravnomočna, ni več mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Taka pritožba je nedovoljena in jo zavrže že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora prekiniti postopek, če je začet postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko po vloženi pritožbi in podanem predlogu, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse pozvalo, da predlog dopolni (sklep z dne 6. 1. 2022). Tožeča stranka predloga ni dopolnila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog, pravilno zavrglo.
gospodarski spor majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi napak - pogodbena kazen - ugovor procesnega pobotanja - neprerekana dejstva - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje - pripravljalni narok - možnost sklenitve sodne poravnave - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Gole kršitve pravice do izpovedi ni najti v drugem odstavku 339. člena ZPP, kjer so taksativno naštete vse absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zlorabilo instituta zaslišanja strank, ker je del svoje energije porabilo za to, da bi se stranki poravnali.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - opustitev dolžnega nadzorstva - odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - strah - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je glede odškodninskega zahtevka tožnikov izdalo zamudno sodbo, ker toženka v danem roku ni odgovorila na tožbo. Pasivnost toženke je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba temelji na domnevni, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni vložila odgovora na tožbo, priznala navedbe tožnikov glede dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka v celoti odškodninsko odgovorna po drugem odstavku 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055736
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 53.
duševna motnja - zdravljenje oseb z duševno motnjo - psihiatrično zdravljenje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - brez privolitve osebe - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v psihiatrično bolnišnico - pacientova privolitev - sprejem brez privolitve v nujnih primerih - zloraba psihoaktivnih snovi - paranoidna shizofrenija - nadzorovana obravnava
A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.
Sodišče prve stopnje o obsegu zapuščine nima nobenih razlogov. Pritožba RS, ki izpostavlja dejstvo vprašanja obstoja vozila kot dela zapuščine, je zato utemeljena.
obnova kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - ponovno sojenje o isti stvari - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le ob izpolnitvi v zakonu točno določenih pogojev, nikakor pa ne, brez da bi ti bili izpolnjeni, kot je to primer v obravnavani zadevi (člen 413/I ZKP). Ponovno sojenje o isti stvari, kar v zahtevi predlaga obsojeni, pa ni dopustno.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055703
KZ-1 člen 49, 86, 86/8, 99, 99/9, 227, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - delo v splošno korist - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Če obdolženka v celoti ali deloma ne bo izpolnjevala nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače kršila obveznosti dela v splošno korist, bo sodišče s sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
regulacijska začasna odredba - dobavitelj električne energije - izpolnjevanje pogodbe
Upoštevaje ugotovljen časovni okvir 23 dni od obvestila do pretečega odklopa, prvi dolžnik utemeljeno navaja, da je imel upnik zadosti časa zamenjati dobavitelja električne energije in si zagotoviti nadaljnjo nemoteno oskrbo ter da to zanj ni predstavljalo pretežkega dodatnega bremena.