Ker na prvi pogled navedena oporoka ustreza vsem zakonskim obličnim zahtevam, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo zakonita dediča, ki oporoki odrekata veljavnost.
Sodišče prve stopnje je po modifikaciji tožbenega zahtevka ugodilo zahtevku tožeče stranke in odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, zavarovanko razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji dodatno priznalo stvarno in časovno omejitev, ki ju tožena stranka ni priznala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka po modifikaciji tožbenega zahtevka v postopku uspela v celoti (154. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je upoštevaje navedeno uspeh stranke v sodnem postopku pravilno presodilo glede na modificiran tožbeni zahtevek.
plačilo razlike v plači - vojak - določitev osnovne plače - napredovanje v naziv
Pritožba zmotno meni, da mora tožena stranka zaposlenemu, ki je razporejen v naziv brez možnosti napredovanja, v nasprotju z Uredbo določiti za 5 plačnih razredov višje izhodiščne plače. Tega drugi odstavek 16. člena ZSPJS ne določa, niti ni iz besedila člena ali zakonodajnega gradiva povzeti, da je namen člena v tem, da se Uredbe ne upošteva. Nasprotno, namen določbe je ravno nasproten, in sicer v tem, da lahko tudi javni uslužbenci, ki ne morejo napredovati v naziv, kljub temu napredujejo v plačnih razredih, in s tem tudi brez napredovanja v naziv dosežejo višjo plačo, medtem ko javni uslužbenci, ki delajo na delovnih mestih, kjer je takšno napredovanje mogoče, po doseženih petih napredovanjih ne morejo več napredovati v plačnem razredu (saj imajo možnost napredovanja v naziv).
Predkupni upravičenec v izvršilnem postopku varuje svojo predkupno pravico. Ker varuje svojo pravno korist, ima v izvršilnem postopku položaj materialnopravnega udeleženca. V izvršilnem postopku v določenih fazah postopka vstopajo osebe, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavljajo kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa niso stranke postopka. Mednje spada tudi imetnik zakonite predkupne pravice in imetnik vknjižene pogodbene predkupne pravice. Torej predkupni upravičenec vstopi kot udeleženec v postopek v fazi izvedbe prodaje. Da mu to zagotovi, mu mora sodišče pred tem vročiti odredbo o prodaji, nato pa pri prodaji z javno dražbo po zadnjem rednem koraku omogočiti, da sprejme nakup po tej ceni. Če se predkupni upravičenec želi udeležiti javne dražbe kot predkupni upravičenec, mora plačati varščino (prvi odstavek 182. člen ZIZ).
Ker sodišče prve stopnje predkupnemu upravičencu ni vročilo odredbe o prodaji, ni bilo pogojev za opravo dražbe in je pritožba predkupnega upravičenca utemeljena. Že iz tega razloga je bilo treba izpodbijani sklep o izročitvi razveljaviti, posledično pa razveljaviti tudi sklep o domiku in elektronsko javno dražbo opravljeno 14. 1. 2022 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - nejasna pritožba - predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil v času zapustničine smrti 4. 4. 2021 na njenem bančnem računu znesek 1379,36 EUR. Navedeni znesek zato sodi v zapuščino in je predmet dedovanja.
ZIZ člen 58, 58/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 33.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v sporu o motenju posesti - zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - dokazni standard verjetnosti - motenje posesti - težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe
Tožnik je nastanek težko nadomestljive škode izkazoval z več trditvami, ki rezultirajo v tem, da obstaja več razlogov, ki govorijo v prid zaključka, da mu bo zaradi ravnanj tožencev nastala težko nadomestljiva škoda, od tistih, ki kažejo na nasprotno.
Napačno je razumevanje pritožnikov, da pogojev za izdajo predmetne začasne odredbe ni, ker lahko tožnik tudi težko nadomestljivo škodo uveljavlja z odškodninskim zahtevkom. Takšna razlaga bi pomenila, da začasno zavarovanje nedenarne terjatve z namenom preprečitve težko nadomestljive škode izgubi svoj namen.
motenje posesti - varstvo posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega stanja - dovozna pot - javna pot - ugovor viciozne poseti - ugovor dovoljene samopomoči - nedopustne pritožbene novote - pomoč prava neuki stranki
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi.
V posestni pravdi pridejo v poštev predvsem ugovori, da posest ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno, da ni šlo za neupravičeno poseganje v posest, da tožnik sploh ni bil posestnik stvari, v zvezi s katero se zahteva posestno varstvo, da je bila posest pridobljena na viciozen način, da je bila tožba vložena prepozno.
ZDR-1 člen 13, 81, 200, 200/3.. OZ člen 15, 18, 95, 95/1.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ničnost - voznik tovornega vozila - pravočasnost tožbe - opravičljiva zmota
Sodišče je ugotovilo, da podpis spornega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne izraža njegove prave volje in da je tožnikova zmota pri podpisu sporazuma opravičljiva, še posebej, ker se je to zgodilo na parkirišču ob tovornem vozilu, medtem ko mu je C. C. razlagal, da ga bodo poklicali, ko bodo imeli delo. Tožnik je upravičeno menil, da je na čakanju na delo doma.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi se morala tožena stranka prepričati, da tožnik razume, kaj mu je dala v podpis na parkirišču ob tovornem vozilu, ko mu je dala v podpis sporni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
Sodišče prve stopnje o obsegu zapuščine nima nobenih razlogov. Pritožba RS, ki izpostavlja dejstvo vprašanja obstoja vozila kot dela zapuščine, je zato utemeljena.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 266. OZ člen 33.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - predpogodba - pogoji za priposestvovanje - teorija o realizaciji pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Dobroveren lastniški posestnik je torej tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. V opravičljivi zmoti je, ko utemeljeno misli, da je postal lastnik neke stvari.
obnova kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - ponovno sojenje o isti stvari - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le ob izpolnitvi v zakonu točno določenih pogojev, nikakor pa ne, brez da bi ti bili izpolnjeni, kot je to primer v obravnavani zadevi (člen 413/I ZKP). Ponovno sojenje o isti stvari, kar v zahtevi predlaga obsojeni, pa ni dopustno.
gospodarski spor majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi napak - pogodbena kazen - ugovor procesnega pobotanja - neprerekana dejstva - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje - pripravljalni narok - možnost sklenitve sodne poravnave - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Gole kršitve pravice do izpovedi ni najti v drugem odstavku 339. člena ZPP, kjer so taksativno naštete vse absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zlorabilo instituta zaslišanja strank, ker je del svoje energije porabilo za to, da bi se stranki poravnali.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055736
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 53.
duševna motnja - zdravljenje oseb z duševno motnjo - psihiatrično zdravljenje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - brez privolitve osebe - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v psihiatrično bolnišnico - pacientova privolitev - sprejem brez privolitve v nujnih primerih - zloraba psihoaktivnih snovi - paranoidna shizofrenija - nadzorovana obravnava
A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056933
ZPP člen 206, 269, 269/2, 270, 319, 343, 343/1, 366. ZIZ člen 15.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - predhodni preizkus tožbe - izpodbijanje sklepa o izvršbi - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - priprave na glavno obravnavo - prekinitev postopka - zahteva za izločitev sodnika - plačilni nalog - sodna taksa
Odločbe, ki je pravnomočna, ni več mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Taka pritožba je nedovoljena in jo zavrže že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora prekiniti postopek, če je začet postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - opustitev dolžnega nadzorstva - odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - strah - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je glede odškodninskega zahtevka tožnikov izdalo zamudno sodbo, ker toženka v danem roku ni odgovorila na tožbo. Pasivnost toženke je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba temelji na domnevni, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni vložila odgovora na tožbo, priznala navedbe tožnikov glede dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka v celoti odškodninsko odgovorna po drugem odstavku 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055703
KZ-1 člen 49, 86, 86/8, 99, 99/9, 227, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - delo v splošno korist - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Če obdolženka v celoti ali deloma ne bo izpolnjevala nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače kršila obveznosti dela v splošno korist, bo sodišče s sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko po vloženi pritožbi in podanem predlogu, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse pozvalo, da predlog dopolni (sklep z dne 6. 1. 2022). Tožeča stranka predloga ni dopolnila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog, pravilno zavrglo.
izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pogrebni stroški - obročno plačilo dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je račun za pogrebne storitve utemeljen, saj je tožena stranka te storitve naročila. Tožeči stranki je nastala terjatev po opravljenih storitvah, toženec pa je bil naročnik teh storitev. Tožeča stranka je upravičena do plačila svojih storitev ne glede na to, ali plačniku pripada refundacija s strani CSD.
Toženec ugovarja, da si želi obročnega plačila in da sodišče ni izvedlo dokazov. Ker gre za spor majhne vrednosti in nobena stranka ni predlagala obravnave, toženec pa tudi ne dokazov, obravnava ni bila potrebna.