negatorna tožba - stvarna služnost poti - stvarna služnost hoje in vožnje - vznemirjanje stvarne služnosti - varstvo služnosti - vznemirjanje kot pravni standard - časovna komponenta vznemirjanj - parkiranje - ustavitev in parkiranje - dejansko stanje - dokazna ocena - zanikanje že priznanih dejstev - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva - prosta presoja sodišča ali se šteje dejstvo za priznano - stanje ob zaključku glavne obravnave - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja - način izvrševanja stvarne služnosti - izvedensko mnenje
Materialnopravno napačno je utemeljevanje prvostopenjskega sodišča, da lahko tožnik vsakič znova poziva upravljalce vozil, da vozila umaknejo, saj takšna razlaga dejansko pomeni zoženje pogodbeno dogovorjene služnosti. Tožnik se je namreč dogovoril za služnost pešpoti in vožnje z vsemi motornimi vozili po služnostni poti, kar ne pomeni, da mora biti celotna služnostna pot sleherni trenutek prosta vseh ovir, mora pa biti prevozna, ne da bi za to tožnik moral aktivno posredovati. Ustanovitev služnosti bi izgubila svoj pomen, če bi jo razlagali na način, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena.
motenje posesti - varstvo posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega stanja - dovozna pot - javna pot - ugovor viciozne poseti - ugovor dovoljene samopomoči - nedopustne pritožbene novote - pomoč prava neuki stranki
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi.
V posestni pravdi pridejo v poštev predvsem ugovori, da posest ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno, da ni šlo za neupravičeno poseganje v posest, da tožnik sploh ni bil posestnik stvari, v zvezi s katero se zahteva posestno varstvo, da je bila posest pridobljena na viciozen način, da je bila tožba vložena prepozno.
OZ člen 3, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 247, 250, 251, 251/4.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - sofinanciranje doktorskega študija - državna pomoč - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - sporno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - pogodbena avtonomija - načelo vestnosti in poštenja - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pogodbena kazen - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost za nepravilno izpolnitev - poslovna odškodninska odgovornost - breme tveganj - zmotna uporaba materialnega prava
Po ustaljeni sodni praksi za spornost pogodbenega določila ni dovolj, da si razlagi pravdnih strank nasprotujeta, temveč mora stranka, ki se na spornost sklicuje, z ustreznim trditvenim gradivom “zasejati dvom” v jasnost pogodbenih določil.
Pridobitev doktorata v naravnem (stvarnem) pogledu ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo prevzela jamstvo, da bo pravočasno doktoriral.
Dogovor, po katerem pogodbena stranka prevzame del tveganja za ravnanje tretjega, ki ga v stvarnosti ne more v polnosti kontrolirati, ne krni načeli vestnosti in poštenja ter ekvivalence dajatev.
Treba je upoštevati, da se pogodbena odgovornost za nepravilno izpolnitev približuje objektivni odgovornosti. Ni dovolj, da je pogodbena stranka skrbna, temveč mora biti vzrok za neizpolnitev izven njene notranje (vplivne) sfere.
Osebne okoliščine na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih ni pravočasno doktoriral, spadajo v sfero toženke oziroma predstavljajo vzrok na njeni strani. Razlogi na strani mladega raziskovalca, zaradi katerih je prišlo do zamude (menjava delodajalca, rojstvo otroka in ločitev), nimajo narave višje sile oz. zunanjega vzroka, marveč gre za razloge, ki ne opravičujejo zamude.
Če upnik iztožuje pogodbeno kazen zaradi zamude, hkrati pa ne odstopi od pogodbe (konkludentno vztraja pri izpolnitvi), ima pogodbena kazen enak učinek, kot če bi upnik kumulativno iztoževal še izpolnitev obveznosti. Mogoče je (tudi) samostojno uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude, če je glede na okoliščine primera očitno, da upnik vztraja pri izpolnitvi.
invalidnina za telesno okvaro - strokovno znanje izvedenca
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pritožnikovo razlogovanje, da je bil invalidsko upokojen že pred 40. leti in da se mu zdravstveno stanje s potekom let ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Za obstoj telesne okvare so pravnorelevantni drugi kriteriji, ki se ugotavljajo pri invalidnosti. Cilj in narava instituta invalidnosti je popolnoma drugačna kot pri telesni okvari, zaradi česar ni mogoče enačiti invalidnosti in telesne okvare. Invalidnost je lahko podana, ne glede na obstoj telesne okvare in obratno.
ZPP člen 108, 108/5, 112, 122/1, 112/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - stopnja verjetnosti - vloga, poslana priporočeno po pošti - potrdilo o oddani pošiljki
Tožeča stranka v pritožbi trdi, da je dopolnitev predloga oddala na pošto kot priporočeno pošiljko (prvič) že 3. 12. 2021, vendar pa se je ta iz neznanega razloga vrnila na njen naslov, zato je dopolnitev ponovno poslala 27. 12. 2021. V dokaz navedenega prilaga kopijo dopolnitve predloga ter kopiji potrdil o oddaji pošiljke z dne 3. 12. 2021 in 27. 12. 2021. Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave zadošča, da stranka svoje trditve dokaže s stopnjo verjetnosti. Ta je podana takrat, ko so razlogi, ki govorijo v prid določeni trditvi, prepričljivejši od tistih, ki govorijo proti njej. Višje sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka s predložitvijo navedenih dokazov zadostila standardu verjetnosti, da je 3. 12. 2021 priporočeno po pošti oddala dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Ker na prvi pogled navedena oporoka ustreza vsem zakonskim obličnim zahtevam, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo zakonita dediča, ki oporoki odrekata veljavnost.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ponovni poziv - podaljšanje roka za dopolnitev predloga - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Prvo sodišče ni več imelo podlage za zavrženje tožnikovega predloga iz razloga, ker predloga ni dopolnil v roku 10-tih dni po prejemu sklepa z dne 11. 10. 2021, saj je tožniku ta rok podaljšalo s pozivom z dne 14. 12. 2021.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056933
ZPP člen 206, 269, 269/2, 270, 319, 343, 343/1, 366. ZIZ člen 15.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - predhodni preizkus tožbe - izpodbijanje sklepa o izvršbi - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - priprave na glavno obravnavo - prekinitev postopka - zahteva za izločitev sodnika - plačilni nalog - sodna taksa
Odločbe, ki je pravnomočna, ni več mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Taka pritožba je nedovoljena in jo zavrže že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora prekiniti postopek, če je začet postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko po vloženi pritožbi in podanem predlogu, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse pozvalo, da predlog dopolni (sklep z dne 6. 1. 2022). Tožeča stranka predloga ni dopolnila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog, pravilno zavrglo.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
gospodarski spor majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi napak - pogodbena kazen - ugovor procesnega pobotanja - neprerekana dejstva - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje - pripravljalni narok - možnost sklenitve sodne poravnave - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Gole kršitve pravice do izpovedi ni najti v drugem odstavku 339. člena ZPP, kjer so taksativno naštete vse absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zlorabilo instituta zaslišanja strank, ker je del svoje energije porabilo za to, da bi se stranki poravnali.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055703
KZ-1 člen 49, 86, 86/8, 99, 99/9, 227, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - delo v splošno korist - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Če obdolženka v celoti ali deloma ne bo izpolnjevala nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače kršila obveznosti dela v splošno korist, bo sodišče s sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - opustitev dolžnega nadzorstva - odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - strah - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je glede odškodninskega zahtevka tožnikov izdalo zamudno sodbo, ker toženka v danem roku ni odgovorila na tožbo. Pasivnost toženke je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba temelji na domnevni, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni vložila odgovora na tožbo, priznala navedbe tožnikov glede dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka v celoti odškodninsko odgovorna po drugem odstavku 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
obnova kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - ponovno sojenje o isti stvari - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le ob izpolnitvi v zakonu točno določenih pogojev, nikakor pa ne, brez da bi ti bili izpolnjeni, kot je to primer v obravnavani zadevi (člen 413/I ZKP). Ponovno sojenje o isti stvari, kar v zahtevi predlaga obsojeni, pa ni dopustno.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 266. OZ člen 33.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - predpogodba - pogoji za priposestvovanje - teorija o realizaciji pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Dobroveren lastniški posestnik je torej tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. V opravičljivi zmoti je, ko utemeljeno misli, da je postal lastnik neke stvari.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055736
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 53.
duševna motnja - zdravljenje oseb z duševno motnjo - psihiatrično zdravljenje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - brez privolitve osebe - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v psihiatrično bolnišnico - pacientova privolitev - sprejem brez privolitve v nujnih primerih - zloraba psihoaktivnih snovi - paranoidna shizofrenija - nadzorovana obravnava
A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.
Sodišče prve stopnje o obsegu zapuščine nima nobenih razlogov. Pritožba RS, ki izpostavlja dejstvo vprašanja obstoja vozila kot dela zapuščine, je zato utemeljena.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
URS člen 158. ZFPPIPP člen 22, 310, 310/3, 311, 311/3.
prijava izločitvene pravice - zavrženje prijave terjatve - res iudicata - identičnost pravne in dejanske podlage - preizkus prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice
Pritožnik pravilno navaja, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2018 ni odločilo o upnikovi izločitveni pravici, temelječi na določbi tretjega odstavka 22. člena ZFPPIPP, temveč le o tem, da je ta prerekana in koga se napoti na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Z izpodbijanim sklepom pa je ugotovilo, da sta prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 in 10. 10. 2017 vsebinsko enaki ter da je bilo o prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 že odločeno, vendar v tem smislu (ko je navedlo, da gre za res iudicato), da je bila ta že preizkušena ter da zato ponovno odločanje oziroma njeno preizkušanje ni možno, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Upnik je namreč prijavo izločitvene pravice z dne 10. 10. 2017 temeljil na povsem isti dejanski in pravni podlagi kot prijavo z dne 12. 11. 2018.