kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Ker je kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 127. člena KZ-1 dokončano že s tem, ko storilec pri prepiru ali pretepu poseže po nevarnem sredstvu, je neodločilno zoper koga vse in zakaj bi naj to sredstvo uporabil.
negatorna tožba - stvarna služnost poti - stvarna služnost hoje in vožnje - vznemirjanje stvarne služnosti - varstvo služnosti - vznemirjanje kot pravni standard - časovna komponenta vznemirjanj - parkiranje - ustavitev in parkiranje - dejansko stanje - dokazna ocena - zanikanje že priznanih dejstev - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva - prosta presoja sodišča ali se šteje dejstvo za priznano - stanje ob zaključku glavne obravnave - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja - način izvrševanja stvarne služnosti - izvedensko mnenje
Materialnopravno napačno je utemeljevanje prvostopenjskega sodišča, da lahko tožnik vsakič znova poziva upravljalce vozil, da vozila umaknejo, saj takšna razlaga dejansko pomeni zoženje pogodbeno dogovorjene služnosti. Tožnik se je namreč dogovoril za služnost pešpoti in vožnje z vsemi motornimi vozili po služnostni poti, kar ne pomeni, da mora biti celotna služnostna pot sleherni trenutek prosta vseh ovir, mora pa biti prevozna, ne da bi za to tožnik moral aktivno posredovati. Ustanovitev služnosti bi izgubila svoj pomen, če bi jo razlagali na način, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ponovni poziv - podaljšanje roka za dopolnitev predloga - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Prvo sodišče ni več imelo podlage za zavrženje tožnikovega predloga iz razloga, ker predloga ni dopolnil v roku 10-tih dni po prejemu sklepa z dne 11. 10. 2021, saj je tožniku ta rok podaljšalo s pozivom z dne 14. 12. 2021.
obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - nejasna pritožba - predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil v času zapustničine smrti 4. 4. 2021 na njenem bančnem računu znesek 1379,36 EUR. Navedeni znesek zato sodi v zapuščino in je predmet dedovanja.
ZPP člen 108, 108/5, 112, 122/1, 112/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - stopnja verjetnosti - vloga, poslana priporočeno po pošti - potrdilo o oddani pošiljki
Tožeča stranka v pritožbi trdi, da je dopolnitev predloga oddala na pošto kot priporočeno pošiljko (prvič) že 3. 12. 2021, vendar pa se je ta iz neznanega razloga vrnila na njen naslov, zato je dopolnitev ponovno poslala 27. 12. 2021. V dokaz navedenega prilaga kopijo dopolnitve predloga ter kopiji potrdil o oddaji pošiljke z dne 3. 12. 2021 in 27. 12. 2021. Za odločanje o vprašanjih procesnopravne narave zadošča, da stranka svoje trditve dokaže s stopnjo verjetnosti. Ta je podana takrat, ko so razlogi, ki govorijo v prid določeni trditvi, prepričljivejši od tistih, ki govorijo proti njej. Višje sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka s predložitvijo navedenih dokazov zadostila standardu verjetnosti, da je 3. 12. 2021 priporočeno po pošti oddala dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
motenje posesti - varstvo posesti - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega stanja - dovozna pot - javna pot - ugovor viciozne poseti - ugovor dovoljene samopomoči - nedopustne pritožbene novote - pomoč prava neuki stranki
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi.
V posestni pravdi pridejo v poštev predvsem ugovori, da posest ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno, da ni šlo za neupravičeno poseganje v posest, da tožnik sploh ni bil posestnik stvari, v zvezi s katero se zahteva posestno varstvo, da je bila posest pridobljena na viciozen način, da je bila tožba vložena prepozno.
pogoji za oprostitev plačila takse - sodna taksa za pritožbo - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - redna brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - dohodkovni kriterij
Tožnikovi mesečni prejemki ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka in na dan vložitve predloga za taksno oprostitev ni imel premoženja, ki bi ga dosegalo ali presegalo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055703
KZ-1 člen 49, 86, 86/8, 99, 99/9, 227, 227/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - delo v splošno korist - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Če obdolženka v celoti ali deloma ne bo izpolnjevala nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače kršila obveznosti dela v splošno korist, bo sodišče s sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
Sodišče prve stopnje o obsegu zapuščine nima nobenih razlogov. Pritožba RS, ki izpostavlja dejstvo vprašanja obstoja vozila kot dela zapuščine, je zato utemeljena.
gospodarski spor majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi napak - pogodbena kazen - ugovor procesnega pobotanja - neprerekana dejstva - vabilo na narok z vabilom za zaslišanje - pripravljalni narok - možnost sklenitve sodne poravnave - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Gole kršitve pravice do izpovedi ni najti v drugem odstavku 339. člena ZPP, kjer so taksativno naštete vse absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje pa tudi ni zlorabilo instituta zaslišanja strank, ker je del svoje energije porabilo za to, da bi se stranki poravnali.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
obnova kazenskega postopka - izredno pravno sredstvo - ponovno sojenje o isti stvari - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le ob izpolnitvi v zakonu točno določenih pogojev, nikakor pa ne, brez da bi ti bili izpolnjeni, kot je to primer v obravnavani zadevi (člen 413/I ZKP). Ponovno sojenje o isti stvari, kar v zahtevi predlaga obsojeni, pa ni dopustno.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko po vloženi pritožbi in podanem predlogu, da se ji omogoči obročno plačilo sodne takse pozvalo, da predlog dopolni (sklep z dne 6. 1. 2022). Tožeča stranka predloga ni dopolnila, zato je sodišče prve stopnje njen predlog, pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056933
ZPP člen 206, 269, 269/2, 270, 319, 343, 343/1, 366. ZIZ člen 15.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - predhodni preizkus tožbe - izpodbijanje sklepa o izvršbi - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - priprave na glavno obravnavo - prekinitev postopka - zahteva za izločitev sodnika - plačilni nalog - sodna taksa
Odločbe, ki je pravnomočna, ni več mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Taka pritožba je nedovoljena in jo zavrže že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora prekiniti postopek, če je začet postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 266. OZ člen 33.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dobroverni lastniški posestnik - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - predpogodba - pogoji za priposestvovanje - teorija o realizaciji pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Dobroveren lastniški posestnik je torej tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. V opravičljivi zmoti je, ko utemeljeno misli, da je postal lastnik neke stvari.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00055736
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 53.
duševna motnja - zdravljenje oseb z duševno motnjo - psihiatrično zdravljenje - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - brez privolitve osebe - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v psihiatrično bolnišnico - pacientova privolitev - sprejem brez privolitve v nujnih primerih - zloraba psihoaktivnih snovi - paranoidna shizofrenija - nadzorovana obravnava
A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
zamudna sodba - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika domače živali - opustitev dolžnega nadzorstva - odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - strah - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je glede odškodninskega zahtevka tožnikov izdalo zamudno sodbo, ker toženka v danem roku ni odgovorila na tožbo. Pasivnost toženke je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba temelji na domnevni, da je toženka s svojo pasivnostjo, ko ni vložila odgovora na tožbo, priznala navedbe tožnikov glede dejanskega stanja.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka v celoti odškodninsko odgovorna po drugem odstavku 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - neplačilo predujma za izvedenca - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - predhodno vprašanje obstoja služnosti - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Ker med udeleženci postopka ni bilo soglasja o določitvi pripadajočega zemljišča na način, kot izhaja iz predloga predlagateljic, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po rednem teku stvari in za odločitev o pravnem položaju pripadajočega zemljišča postavilo sodno izvedenko urbanistične stroke. Sodišče prve stopnje je zaradi domneve umika predloga postopek pravilno ustavilo, ker predujem za delo sodne izvedenke urbanistične stroke s strani predlagateljice, kot tudi ostalih udeležencev, ni bil poravnan (prvi odstavek 16. člena ZVEtL-1).
Drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1, ki določa, da se nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oz. neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, v konkretnem primeru ni uporabljiv. Med udeleženci ni bilo spora o obstoju stvarne služnosti na pripadajočem zemljišču.