izvršilni stroški - stroški neizvedenega rubeža - neizveden rubež - neuspešen rubež - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja
Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 2-5. alinea, 1.
stroški izvršitelja - izvršba na premičnine - rubež premičnin
V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev, kajti iste premičnine ne morejo biti zarubljene večkrat, temveč izvršitelj o dodatnih rubežih napravi le zaznamek. Temu sledi tudi Pravilnik o tarifi, ki predvideva plačilo za zaznambo rubeža v rubežnem zapisniku, to pa je bistveno nižje od plačila za opravo rubeža.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa - cilj stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - posebna pravila o stečajni masi
Iz sklepa izhaja, da je sodišče ugovoru proti odpustu obveznosti upnika ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo iz razloga, ker je podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžnik zlorabljal pravico do odpusta obveznosti. Slednje predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smislu druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP za čas deset let od pravnomočnosti sklepa.
osebni stečaji - začetek postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - domneva insolventnosti - trajna nelikvidnost - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - domnevna baza - izpodbojna zakonska domneva - posredno ali neposredno izpodbijanje domneve - likvidna sredstva
Dolžnik res ni izpodbijal predpostavk domnevne baze iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je pa podal trditve in predlagal dokaze, da kljub obstoju domnevne baze ne obstoji dejansko stanje, ki ustvarja domnevo.
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je pravno domnevo mogoče izpodbijati na dva načina – posredno (z izpodbijanjem domnevne baze) ali neposredno (za izpodbijanje same domneve).
Pritožbeno sodišče se glede obstoja pravnega interesa strinja s stališčem sodišča prve stopnje (ki ga podkrepi z obširno sodno prakso), da rok za vložitev tožbe, ki ga določi zapuščinsko sodišče v sklepu, s katerim napoti dediča na pravdo, ni prekluziven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00055235
OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1, 671. ZPP člen 212, 215.
pogodba o prevozu stvari - izročitev kupnine - izpolnitev obveznosti - prenehanje obveznosti - ugovor ugasle pravice - dobavnica - pristnost listine - pristnost podpisa - upravičenec za sprejem izpolnitve - oseba, pooblaščena za sprejem - pravila o dokaznem bremenu - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - procesno trditveno in dokazno breme
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je tožena stranka tista, ki v zvezi z ugovorom ugasle pravice (izpolnitev obveznosti z izročitvijo odkupnine tožeči stranki) nosi materialno trditveno in dokazno breme. Porazdelitev materialnega trditvenega in dokaznega bremena je zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilna in se ne spreminja, med tem ko procesno trditveno in dokazno breme glede na podane trditve in uspeh dokazovanja prehaja od ene stranke k drugi.
Dvom v pristnost predložene dobavnice z dne 2. 2. 2018 je tožeča stranka podkrepila s številnimi konkretnimi navedbami. S tem je procesno trditveno in dokazno breme glede prejema odkupnine ponovno prevalila nazaj na toženo stranko, zaradi česar ni več zadoščala pavšalna trditev tožene stranke, da je denar izročila tožeči stranki oziroma z njene strani pooblaščeni osebi. V taki procesni situaciji bi tožena stranka svojemu trditvenemu bremenu zadostila le, če bi konkretno navedla, kdo od zaposlenih pri tožeči stranki naj bi dobavnico podpisal oziroma komu naj bi bila odkupnina dejansko izročena. Ker tožena stranka konkretnih trditev ni podala, svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z ugovorom ugasle pravice ni zadostila.
V skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 270. člena OZ obveznost preneha, ko je izpolnjena. Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da bi lahko tožena stranka svojo obveznost plačila izpolnila že s tem, da bi sporni znesek izročila kateremukoli zaposlenemu pri tožeči stranke. Obveznost mora biti izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik (prvi odstavek 280. člena OZ). Tožena stranka bi lahko zato svojo obveznost plačila izpolnila le tako, da bi navedeni znesek izročila osebi, pooblaščeni za sprejem odkupnine pri tožeči stranki, o čemer se je bila dolžna pozanimati. Če je denar (sama ali preko nekoga drugega) izročila tretji osebi, ki za sprejem plačila ni bila pooblaščena, je to storila na lasten riziko.
psihiatrično zdravljenje - nadzorovana obravnava - nadzorovana obravnava v domačem okolju - paranoidna shizofrenija - zdravila - sorazmernost ukrepa
Med več možnimi zdravstvenimi posegi, ki imajo primerljive učinke, se izbere oziroma predlaga tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe, najmanj omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neželenih učinkov.
ZPIZ-2 člen 403, 403/2, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.. URS člen 14, 14/2.
invalidnina za telesno okvaro - enakost pred zakonom - vzrok telesne okvare - sprememba zakonodaje
V tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je izrecno določeno, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Telesne okvare so bile namreč glede na materialno pravno ureditev v določbi 403. člena izločene iz tega sistema in niso predstavljale več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi niso več urejale pravice do invalidnine.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
Predlog za izvršbo je sestavni del sklepa o izvršbi, kar izhaja že iz drugega odstavka 45. člena ZIZ, ki določa, da je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Te določbe ni mogoče razlagati le strogo jezikovno, temveč je treba upoštevati tudi njeno namensko razlago.
Ob takšnih trditvah sedaj pritožnika, ki je sam v vlogah izrecno navedel, da tožeča stranka ni nikoli izrecno postavila zahtevka, da se njene terjatve poplačajo iz bančne garancije, je pritrdila toženi stranki, ki je zatrjevala ravno to. Na ta način so dejstva postala nesporna in jih sodišču sploh ni bilo treba dokazovati (214. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je tisto, ki oblikuje sodno prakso, če je ta neenotna, če je ni ali če gre za razlago materialnega prava in prav v zvezi z zadevami poplačil podizvajalcev in bančnih garancij, ki so bila pridobljena tudi za namen poplačila podizvajalcev, je povedalo: - da takšne bančne garancije ni mogoče šteti kot pogodbe v korist tretjega; - da je utemeljeno pričakovanje podizvajalcev, da bodo poplačani iz bančnih garancij, ki so bile izdane tudi skladno z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS št 43/2000), sprejeta skladno z Zakonom o javnih naročilih; - da gre nedvomno za protipravno ravnanje naročnika del, če ne unovči bančne garancije za poplačilo podizvajalcev; - da pa ne velja, da bi naročnik del moral unovčiti bančno garancijo za poplačilo podizvajalca, ampak je potreben konkreten poziv podizvajalca, da zahteva poplačilo iz bančne garancije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka bančno garancijo unovčila 21. 12. 2010, prvi poziv za poplačilo tožeče stranke iz bančne garancije pa je bil podan šele z vlogo sedaj pritožnika 3. 6. 2015. Pritožnik pa, kot je že ugotovljeno, sam pritrdi toženi stranki, da pred tem konkretnega poziva za plačilo iz bančne garancije ni podal.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - pravna kvalifikacija - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - neskladje z ustavo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.
Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.
Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.
oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga
Tretji je predlagal, da ga sodišče prve stopnje oprosti plačila sodne takse. Ker njegov predlog ni vseboval vseh podatkov in izjav, ga je sodišče pozvalo, da svoj predlog dopolni, česar pa ni postoril.
ZFPPIPP člen 56, 363, 363/3, 364, 365, 365/1, 365/1-3, 365/2, 366, 375, 380, 380/1, 380/2, 380/5, 380/6, 380/6-3, 383, 383/7, 383/7-1, 396, 396/4. Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (2019) člen 27.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja brez odpusta obveznosti - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - naknadno najdeno premoženje - pokojnina - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - poznejša razdelitev stečajne mase - pritožba proti sklepu - dopustnost pritožbe zoper sklep - stranka postopka
Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.
V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.
dotacije - vrnitev denarnih sredstev - visoko šolstvo - vsebina pogodbenega razmerja - ocena izvedenega projekta - izpodbijanje ocene izvedenega projekta - subjektivna ocena - postopkovna pravila - napake v postopku - postopek ocenjevanja - končno poročilo - kvalitativna merila - pooblaščeni ocenjevalec - zmanjšanje sredstev javnega razpisa - izvedensko mnenje - pravno vprašanje - materialno procesno vodstvo - meje preizkusa v pritožbenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - konkretizacija pritožbenega razloga - protispisnost - sodba presenečenja - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni predlog - predložitev neverodostojne listine
Toženka je s sklenitvijo Sporazuma pristala na to, da bo uspešnost njenega projekta ocenil tožnik sam s pomočjo svojega notranjega in zunanjega ocenjevalca, in sicer na podlagi kvalitativnih meril. Ocenjevanje na podlagi takšnih meril predstavlja subjektivno presojo oziroma zaznavo doseženih rezultatov projekta s strani pooblaščenih ocenjevalcev. Zato v primeru, ko je tožnikova ocena zadostno obrazložena na podlagi s pogodbo določenih kriterijev in so bila v postopku ocenjevanja spoštovana vsa postopkovna pravila, ki zagotavljajo neodvisnost in strokovnost ocenjevalcev, je toženka skladno s pogodbeno ureditvijo vezana na podeljeno oceno. To pomeni, da z vsebinskim nestrinjanjem s podeljeno oceno oziroma z drugimi strokovnimi mnenji (nepooblaščenih) strokovnjakov, ki prav tako predstavljajo subjektivno oceno projekta, ne bo uspela izpodbiti podeljene ocene toženkinega projekta. Ob preverjanju pravilnosti ocene zato sodišče niti sodni izvedenec ne moreta spreminjati ocene izvedenega projekta, pač pa lahko sodišče samo ugotovi njeno nepravilnost zaradi kakšnih napak v postopku ocenjevanja oziroma v primeru, če utemeljitev ocene glede na predpisane kriterije ne bi bila prepričljiva, zadostno utemeljena ali če ne bi temeljila na predpisanih kriterijih.
Toda kršitev po 8. točki ni taka, da bi višje sodišče nanjo pazilo po uradni dolžnosti, zato jo mora stranka konkretizirati. Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti namreč striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa pa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je v odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi kot tudi v nadaljnjih pripravljalnih vlogah zatrjevala, da zunanji ocenjevalec ni upošteval postopkovnih pravil ocenjevanja in ni vpogledal v vse listine in druga priložena dokazila o izvedbi, ni določno opisala, do katerih njenih ugovorov, ki jih je uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje, bi se moralo sodišče opredeliti in v katerih vlogah je te podala. Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve.
Izvršilno sodišče je po toženčevem ugovoru razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter sklenilo, da bo o zahtevku tožeče stranke odločalo pravdno sodišče. V takšnem primeru se šteje izvršilni predlog za tožbo in se zadeva obravnava v rednem pravdnem postopku, pri čemer listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Če za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine niso bili podani z zakonom določeni pogoji, bi izvršilno sodišče moralo predlog za izvršbo zavreči. Ker pa je kljub temu izdalo sklep o izvršbi in je ta postal pravnomočen6, se je postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (primerjaj drugi odstavek 62. člena ZIZ oziroma v času vložitve predloga za izvršbo veljavni 431. člena ZPP-D7), torej kot pravdni postopek, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, pa se je obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je bilo torej vezano na pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL50808/2017 z dne 19. 6. 2017, s katerim je bil sklep o izvršbi, opr. št. VL 50808/2017 z dne 7. 6. 2017, razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, je relevantno zgolj pri oblikovanju izreka odločbe, ko sodišče v pravdnem postopku odloča, ali še ne razveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi. Če se v pravdi izkaže, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, ni verodostojna listina, mora pravdno sodišče takšen sklep razveljaviti (primerjaj v času vložitve predloga za izvršbo veljavni prvi odstavek 437. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ), izpeljati kontradiktoren postopek in odločiti o tožbenem zahtevku.
zamuda roka za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - rehabilitacija v zdravilišču - tujina - nenadna in nepredvidljiva bolezen - nepričakovan dogodek - upravičeni razlogi - dolžnost skrbnega ravnanja - pravica stranke do sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Odsotnost tožnika zaradi rehabilitacije v toplicah v tujini ne predstavlja nepričakovanega dogodka. Tožnik je imel možnost, da za čas odsotnosti ustrezno uredi sprejem sodnih pošiljk ali pooblasti odvetnika za zastopanje, še posebej, ker je sam sprožil sodni postopek, vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in bi lahko pričakoval odločitev sodišča in vročitev sodnega pisanja. Gre torej za njegovo odgovornost, kjer bi se posledicam s skrbnim ravnanjem lahko izognil.
URS člen 31. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 241, 241/1, 291, 291/1, 292, 292/1, 292/2, 292/5, 292/6, 491, 491/1, 491/1-1. ZPP člen 228, 228/5, 241, 241/1.
stečajni postopek - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - dolžnost pričanja - denarna kazen - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - postopek zaradi prekrška
Predaja premoženja, listin, poslov in poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika je dolžnost bivšega zakonitega zastopnika dolžnika. Te svoje dolžnosti se ne more razbremeniti s trditvami, da se vse poslovne listine dolžnika nahajajo v računovodskem servisu, da jih bivši direktor nima v posesti, da je ob začetku stečajnega postopka kontaktiral svojo računovodkinjo in jo prosil, naj mu izroči poslovne listine družbe, vendar od nje ni dobil ustreznih informacij, kaj je s temi listinami.
V prvem odstavku 241. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 292. člena ZFPPIPP predvideno denarno kaznovanje bivšega zakonitega zastopnika dolžnika predstavlja le disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega teka stečajnega postopka in ne kaznovanju za kaznivo ravnanje v kazenskopravnem smislu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00056599
ZPosS člen 11, 11/1, 11/2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZPosS - poslovna skrivnost - imetnik poslovne skrivnosti - pasivna legitimacija - standard verjetnosti - predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je začasni odredbi odločalo na podlagi upnikovih navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe trdil, da je imetnik poslovne skrivnosti ter da jo je dolžnik kršil. V tej fazi, ko še ni vzpostavljena kontradiktornost, sodišče ne sme samo predpostavljati, kaj bi lahko na navedbe v predlogu odgovorila nasprotna stranka. S sklepom o začasni odredbi nezadovoljni dolžnik pa se lahko v ugovoru sam brani s trditvijo, da on ni vir spornih podatkov.