dotacije - vrnitev denarnih sredstev - visoko šolstvo - vsebina pogodbenega razmerja - ocena izvedenega projekta - izpodbijanje ocene izvedenega projekta - subjektivna ocena - postopkovna pravila - napake v postopku - postopek ocenjevanja - končno poročilo - kvalitativna merila - pooblaščeni ocenjevalec - zmanjšanje sredstev javnega razpisa - izvedensko mnenje - pravno vprašanje - materialno procesno vodstvo - meje preizkusa v pritožbenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - konkretizacija pritožbenega razloga - protispisnost - sodba presenečenja - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni predlog - predložitev neverodostojne listine
Toženka je s sklenitvijo Sporazuma pristala na to, da bo uspešnost njenega projekta ocenil tožnik sam s pomočjo svojega notranjega in zunanjega ocenjevalca, in sicer na podlagi kvalitativnih meril. Ocenjevanje na podlagi takšnih meril predstavlja subjektivno presojo oziroma zaznavo doseženih rezultatov projekta s strani pooblaščenih ocenjevalcev. Zato v primeru, ko je tožnikova ocena zadostno obrazložena na podlagi s pogodbo določenih kriterijev in so bila v postopku ocenjevanja spoštovana vsa postopkovna pravila, ki zagotavljajo neodvisnost in strokovnost ocenjevalcev, je toženka skladno s pogodbeno ureditvijo vezana na podeljeno oceno. To pomeni, da z vsebinskim nestrinjanjem s podeljeno oceno oziroma z drugimi strokovnimi mnenji (nepooblaščenih) strokovnjakov, ki prav tako predstavljajo subjektivno oceno projekta, ne bo uspela izpodbiti podeljene ocene toženkinega projekta. Ob preverjanju pravilnosti ocene zato sodišče niti sodni izvedenec ne moreta spreminjati ocene izvedenega projekta, pač pa lahko sodišče samo ugotovi njeno nepravilnost zaradi kakšnih napak v postopku ocenjevanja oziroma v primeru, če utemeljitev ocene glede na predpisane kriterije ne bi bila prepričljiva, zadostno utemeljena ali če ne bi temeljila na predpisanih kriterijih.
Toda kršitev po 8. točki ni taka, da bi višje sodišče nanjo pazilo po uradni dolžnosti, zato jo mora stranka konkretizirati. Pravilo o mejah pritožbenega preizkusa mora biti namreč striktno, saj bi se sicer dopuščalo arbitrarno sojenje. Striktna razlaga o mejah pritožbenega preizkusa pa sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ko stranka uveljavlja kakšno procesno kršitev, jo mora navesti konkretizirano. To pomeni, da mora opisati procesno dejstvo, iz katerega je mogoče izpeljati procesnopravni sklep o obstoju procesne kršitve. Takšnim zahtevam pritožnica ni zadostila. S pritožbenimi navedbami o tem, da je v odgovoru na tožbo in nasprotni tožbi kot tudi v nadaljnjih pripravljalnih vlogah zatrjevala, da zunanji ocenjevalec ni upošteval postopkovnih pravil ocenjevanja in ni vpogledal v vse listine in druga priložena dokazila o izvedbi, ni določno opisala, do katerih njenih ugovorov, ki jih je uveljavljala v postopku pred sodiščem prve stopnje, bi se moralo sodišče opredeliti in v katerih vlogah je te podala. Šele potem, ko bi tako ravnala, bi pritožbeno sodišče lahko preverilo, ali so konkretno zatrjevana procesna dejstva resnična in, če je temu tako, nato presojalo o obstoju procesne kršitve.
Izvršilno sodišče je po toženčevem ugovoru razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter sklenilo, da bo o zahtevku tožeče stranke odločalo pravdno sodišče. V takšnem primeru se šteje izvršilni predlog za tožbo in se zadeva obravnava v rednem pravdnem postopku, pri čemer listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Če za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine niso bili podani z zakonom določeni pogoji, bi izvršilno sodišče moralo predlog za izvršbo zavreči. Ker pa je kljub temu izdalo sklep o izvršbi in je ta postal pravnomočen6, se je postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (primerjaj drugi odstavek 62. člena ZIZ oziroma v času vložitve predloga za izvršbo veljavni 431. člena ZPP-D7), torej kot pravdni postopek, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, pa se je obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je bilo torej vezano na pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL50808/2017 z dne 19. 6. 2017, s katerim je bil sklep o izvršbi, opr. št. VL 50808/2017 z dne 7. 6. 2017, razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, je relevantno zgolj pri oblikovanju izreka odločbe, ko sodišče v pravdnem postopku odloča, ali še ne razveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi. Če se v pravdi izkaže, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, ni verodostojna listina, mora pravdno sodišče takšen sklep razveljaviti (primerjaj v času vložitve predloga za izvršbo veljavni prvi odstavek 437. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ), izpeljati kontradiktoren postopek in odločiti o tožbenem zahtevku.
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - pravna kvalifikacija - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - neskladje z ustavo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.
Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.
Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.
Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral biti tožnik glede na zahtevno operacijo glave upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Glede na stališče vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 41/2020 so stanja, pri katerih je indicirano zdraviliško zdravljenje, v 45. členu Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) določena taksativno. Gre za zaključen krog stanj, pri katerih je zavarovanec upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Izven obsega določena v 45. členu POZZ sodišče niti s pomočjo sodnega izvedenca ne more odločati.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve
Za fikcijo vročitve je odločilen le datum puščenega obvestila in iztek roka 15 dni, ne glede na to, kdaj je bilo nato samo pisanje puščeno v hišnem predalčniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00055728
OZ člen 104, 104/1, 116, 116/1, 247, 247/1, 250. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107.
pogodba o sofinanciranju - mladi raziskovalec - narava pogodbe - pasivna legitimacija - izpolnitev pogodbe - dvostranska vzajemna pogodba - pogodbena obveznost - bistvena sestavina pogodbe - nemožnost izpolnitve - razveza pogodbe po samem zakonu - pogodbena kazen - neupravičena pridobitev - navedba pravne podlage - trditvena podlaga - zastaranje obveznosti - načelo primarnosti prava EU
Ni relevantno ali je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe ali ne, saj toženka v nobenem trenutku od nje ni odstopila niti ne zatrjuje, da je bila razvezana na podlagi zakona.
Tožnica ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano, temveč zgolj na trditveno podlago.
ZPSPP člen 24, 26. OZ člen 59, 59/3, 112, 333, 616, 616/1.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - razvezni pogoj - prenehanje najemnega razmerja - odpoved pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je za opredelitev pogodbe, sklenjene za določen čas, odločilna opredelitev trajanja s točno določeno časovno točko. Meril za opredelitev najemne pogodbe, sklenjene za določen ali nedoločen čas, ZPSPP ne določa. Zato je razlago za navedeno časovno razmejitev najti v določbah OZ o zakupni pogodbi. Po prvem odstavku 616. člena OZ zakupna pogodba, katere trajanje ni določeno in ga iz okoliščin ali krajevnih običajev tudi ni mogoče določiti, preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi. Nedoločeno ali nedoločljivo trajanje zakupne pogodbe torej OZ v citiranem določilu opredeljuje kot pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. A contrario: za pogodbo, sklenjeno za določen čas, je šteti tudi pogodbo, v kateri je rok trajanja določljiv z določenimi okoliščinami. V obravnavanem primeru najemnega razmerja sta pogodbeni stranki trajanje pogodbe omejili z nastopom oddaje najetih prostorov na podlagi javnega razpisa, torej je časovni interval veljavnosti pogodbe določljiv oziroma razvezni pogoj za prenehanje njene veljavnosti opredeljen. Čim pa je tako, gre za pogodbo, sklenjeno za določen čas.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - uporabnina - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - solidarnost - trditveno in dokazno breme - prikrajšanje - obogatitev
Prepričanje tožencev, da bi moral tožnik posebej (dodatno) utemeljevati svoje prikrajšanje, je torej zmotno. Glede na navedeno stališče Vrhovnega sodišča lastnik ni dolžan posebej utemeljevati svojega prikrajšanja v povezavi z brezplačno uporabo njegove nepremičnine s strani osebe, ki za to nima pravnega naslova. Ko lastnik izkaže poseg v svojo lastninsko pravico (v obravnavani zadevi niti ni sporno, da toženca nepremičnino uporabljata), se trditveno in dokazno breme, da ta poseg ni protipraven (temveč temelji na določenem upravičenju, tj. dovoljenju oziroma prekariju, pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja itn.), prevali na toženca.
izvršilni stroški - stroški neizvedenega rubeža - neizveden rubež - neuspešen rubež - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja
Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).
Ker zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (glej 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem omenjene priče iz pojasnjenega ″razloga nepotrebnosti″ (bolje tudi delne informativnosti) utemeljeno in pravilno zavrnilo. Ob tako pomanjkljivi toženčevi trditveni podlagi, niti drugih zaslišanj ne bi bilo dolžno izvesti.
Ne samo, da kljub vloženi pritožbi ostaja popolna neznanka, kako naj bi omenjena priča, ki ima vse napisano, konkretno lahko izpovedala kje, kdaj in kako je bilo, ampak izvedba tega dokaza zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena v nobenem primeru ne bi doprinesla k pojasnitvi dodatnih okoliščin konkretnega primera, saj le-te niso bile zatrjevane. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga so torej pravilni. Vtoževana terjatev je bila nesporna, medtem ko je na tožencu bilo trditveno breme, da konkretno pojasni okoliščine zatrjevanih dogovorov o kompenzaciji. Tega bremena toženec ni zmogel.
prepozna predložitev dokazov - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz spisa je razvidno, da je naknadno po izteku roka za ugovor vložila potrdilo o plačilu glavnice z vlogo za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. To je bilo prepozno, saj bi morala potrdilo podati v ugovornem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00056123
ZPP člen 274, 274/1, 363, 363/2.. ZUP člen 221, 221/1, 224, 225.. ZPIZ-2 člen 170, 180, 180/1.
zavrženje tožbe - začasna upravna odločba - dokončna in pravnomočna odločba - pomanjkanje pravnega interesa - pravica do starostne pokojnine
Ker se tožnik zoper novo odločbo ni pritožil, je odločba postala dokončna (224. člen ZUP) in pravnomočna (225. člen ZUP). Pravni interes za tožbo zoper dokončno odločbo z dne 10. 6. 2021 v zvezi s prvostopenjsko začasno odločbo z dne 15. 2. 2021 je tožnik izkazoval vse do pravnomočnosti nove odločbe. S tem dnem izpodbijana začasna odločba ne obstaja več, ker jo je nadomestila nova odločba.
načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, le prisilno izvrši.
psihiatrično zdravljenje - nadzorovana obravnava - nadzorovana obravnava v domačem okolju - paranoidna shizofrenija - zdravila - sorazmernost ukrepa
Med več možnimi zdravstvenimi posegi, ki imajo primerljive učinke, se izbere oziroma predlaga tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe, najmanj omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neželenih učinkov.
ZPP člen 436, 436/2, 451, 452, 453. SZ-1 člen 25a, 30.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - razveljavitev plačilnega naloga - obravnavanje glavne stvari - izrek sodne odločbe - novela ZPP-E - pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški opominjanja - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - zavarovalna premija - priznana dejstva - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Odločitev v izreku sodbe je skladna z določbo drugega odstavka 436. člena ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. O zadevi se odloči v navadni pravdi, s tem, da se zahtevku ugodi ali se ga zavrne.
Da sodišče ni odločalo o razveljavljenem predlogu za izvršbo, na tek zamude nima vpliva. Odločilno je, da je bila tožena stranka v zamudi s plačilom posameznih stroškov, česar v postopku na prvi stopnji ni prerekala, zato tega ne more več izpodbijati v pritožbi, saj v postopku v sporih majhne vrednosti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja s pritožbo ni mogoče izpodbijati.
Ena od posebnosti sporov majhne vrednosti je, da morajo v njih pravdne stranke zatrjevati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni nadaljnji pripravljalni vlogi (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih zatrjujejo in dokazi, ki jih predlagajo izven teh vlog (tudi v pritožbi) se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Dolžnik zgolj ponavlja ugovorno trditev, da višina zneska ni usklajena z njegovo evidenco. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni natančno navedel katere postavke v izvršilnem naslovu se ne ujemajo z dolžnikovimi postavkami, temveč navaja le na splošno.
izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - končanje izvršilnega postopka - pritožba dolžnika
V primeru, ko o pravnih sredstvih stranke še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomenita konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, izvršilni postopek pa se konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.
Izdaja izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka tako ne pomeni ovire za (vsebinsko) odločanje o dolžničini pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2021 in tudi v ničemer ne posega v dolžničino pravico do pravnega sredstva, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžnici v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči.
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretizirano in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost.
ZPIZ-2 člen 81, 88, 173, 174, 175, 176.. ZPP člen 287, 287/2.. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3.
ugotavljanje invalidnosti - načelo prepovedi reformatio in peius
Iz mnenja Fakultetne komisije namreč obrazloženo izhaja, da so bili akutni stresni dogodki in impulzivnost (celo agresivnost) povezani z akutnimi alkoholnimi opoji. Pritožbene navedbe, da so agresivni izpadi predstavljali nevarnost za tožnico, ne pogojujejo drugačne ocene invalidnosti. To še toliko bolj velja za predlagano potrebo po dodatni diagnostiki duševnega stanja, saj bi bili medicinski izvidi, pridobljeni po izdaji drugostopenjske upravne odločbe dne 1. 9. 2019, lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.