zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - bolezen obdolženca
Prav ima sicer pritožnik, da si bolezni obdolženec ni povzročil sam, vendar je po ustavno sodni praksi za zadržanje zastaranja šteti tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in zaradi katerih je le-ta nedosegljiv za državne organe, pri čemer gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen obdolženca in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo.
ZDR-1 člen 46, 47, 47/1, 85, 85/1, 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 274.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 42.
zavrženje tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - sodno varstvo - varovanje delavčeve osebnosti - napačen pravni pouk - pisno opozorilo pred odpovedjo
Pravilnik sicer izrecno ne predvideva sprejema odločitve, kot je bila 19. 10. 2021 izdana tožnici, vendar pa ta okoliščina po oceni pritožbenega sodišča še ne zagotavlja uveljavljanja sodnega varstva zoper izpodbijano odločitev. Pritožba namreč zmotno navaja, da je predmet izpodbijanega akta odločitev toženke o pravici oziroma obveznosti tožnice. Z njim ni bilo tožnici v delovnem razmerju podeljeno nobeno upravičenje niti ji ni bila naložena nobena obveznost. Odločitev z dne 19. 10. 2021, ki je bila izdana v okviru obravnave prijave trpinčenja, ni tako za tožnico ustvarila nobenih pravnih učinkov. Drugačno pravno naravo ima pisno opozorilo, ki je bilo izdano v nadaljevanju, vendar tudi zoper njega po pravilnem prvostopenjskem stališču glede na ustaljeno sodno prakso tožnica nima samostojnega sodnega varstva.
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 103, 103/4, 104, 104/1, 104/2.
preizkus ocene dela - slovenska vojska - komisija za preizkus ocene
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka postopka ocenjevanja ni kršila in da je tožniku utemeljeno podala oceno dobro, pri čemer je upoštevala zlasti njegovo neupoštevanje navodil (neuporaba službenih oblačil, glušnikov, namestitev v objektu, predvidenem za rušenje) in nespoštljiv odnos do nadrejenih ter sodelavcev.
misija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - slovenska vojska - neizkoriščen tedenski počitek - poveljnik
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih in poročanje podrejenih o naloženih nalogah in nadrejenim o izvršenih nalogah). Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka, da je tožnikovo delo ta obseg preseglo, zlasti pa ne omogočajo zaključka, da je bilo potrebno ravno na dan predvidenega tedenskega počitka.
prisilna hospitalizacija - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - čas trajanja ukrepa
Pri zadržani osebi je (po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje) bolezenska simptomatika izražena do take mere, da je njena presoja realnosti hudo motena, hudo moteno pa je tudi obvladovanje njenega ravnanja. V tej fazi torej ne gre za situacijo, ko se svojega duševnega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja, ko (drugače povedano) sprejme zavestno informirano odločitev, da se ne želi zdraviti oziroma kako dolgo se želi zdraviti. Njena ocena tega, kako dolgo zdravljenje bi zadoščalo, zato v danem trenutku ne more biti odločilna.
Sodišče je, kljub poskusom pridobiti od tožnice pojasnila, oziroma vlogo, ki bi bila sposobna za obravnavo, po dopolnitvi pravilno ugotovilo, da gre za nerazumljivo pisanje, iz katerega tožbeni zahtevek ni določljiv. Pravilna je tudi ugotovitev o neobstoju procesnih predpostavk za sojenje v zadevah, kjer gre za dokončne odločbe in pravnomočno zaključene spore. Sodno varstvo v socialnih sporih je vezano na predhodno izveden upravni postopek, ki je predviden v postopkih priznanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - delovna nesreča - bager - soprispevek oškodovanca - vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - stroški zdravljenja - objektivna pogojenost višine odškodnine
Delavcu, ki z navodili za varno delo sploh ni bil seznanjen, na delovišču brez varnostnega načrta s predvidenimi varnostnimi ukrepi, ki se je (z ravnanjem, ki ni bilo nerazumno) odzval na nevarno situacijo, povzročeno s tem, ko je delodajalec grobo opustil vrsto obveznosti, ni mogoče pripisati odgovornosti za nastalo škodo, ker bi ob vsem navedenem lahko stopal nekoliko varneje ali previdneje. Dokazni postopek je pokazal, da je imel tožnik za hitenje utemeljen razlog.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 225, 229, 229/1, 229/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - motenje posesti - ponovno motenje posesti - menjava ključavnice - nadomestno dejanje - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga
S strani dolžnika neprerekana prejšnja motilna ravnanja izhajajo že iz samega izvršilnega naslova in z zadostno stopnjo verjetnosti nakazujejo oziroma potrjujejo upnikove navedbe, da je bil prav dolžnik tisti, ki je storil tudi novo motilno ravnanje. S tem se je trditveno in dokazno breme glede tega, da očitanega ponovnega motilnega ravnanja ni storil, zaradi zakonske zahteve po obrazloženosti ugovora prevalilo na dolžnika.
ZIUZEOP člen 20, 20/1, 61a, 61a/3.. ZUTD člen 59, 69, 69/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - COVID-19 - interventna zakonodaja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker tožnik v zvezi z izgubo zaposlitve zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, ne izpolnjuje pogojev za priznanje denarnega nadomestila po ZUTD, je upravičen do začasnega nadomestila po ZIUZEOP. Dejstvo, da je bil tožnik v času uporabe ZIUZEOP za nazaj upravičen do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in še to zgolj za 3 dni, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti odločilno za priznanje oziroma odklonitev pravice do začasnega nadomestila po ZIUZEOP. Odločilno je, da tožnik po prenehanju zaposlitve za določen čas ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po ZUTD, ker je bil zaposlen le 6 mesecev, pred tem dopolnjena zavarovalna doba v trajanju 15 let 7 mesecev in 28 dni pa se je tožniku že upoštevala pri priznanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z odločbo z dne 6. 2. 2019 in se mu skladno s prvim odstavkom 69. člena ZUTD ne more ponovno upoštevati.
ZSVarPre člen 21, 21/1, 21/2, 38, 38/1.. ZUP člen 7.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje lastnega dohodka
Določilo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre je potrebno uporabiti v primeru, ko je upravičenec periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge. Pri tožnici za tak primer ne gre. Tožnica je periodični dohodek prenehala prejemati s 30. 6. 2020, zato je ostala brez rednega periodičnega dohodka. Kot pravilno pojasnjuje sodišče zahteva opisani dejanski stan uporabo določila prvega odstavka 21. člena ZSVarPre.
ZNP člen 35, 37. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 158.
postopek za delitev stvari - odmera stroškov v nepravdnem postopku - nezaložitev predujma za izvedenca - ustavitev nepravdnega postopka - zastopanje v nepravdnem postopku
V 35. členu ZNP ni položaja, ko sodišče zaradi umika predloga ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Zato je treba na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
trditvena in dokazna podlaga - procesni pobotni ugovor - zavrnilni del - dopolnilna sodba - pritožba - umik
Ugotovitev izhodiščnega dolga v višini 116.457,00 EUR ima za posledico to, da je toženka postala tista, ki bi morala zatrjevati in izkazati njegovo (celotno) poplačilo oziroma temu dolgu uspešno nasprotovati s procesnim pobotnim ugovorom. Predmetnega trditvenega in dokaznega bremena toženka ni zmogla oziroma obstoja nasprotne terjatve v zadostni višini ni izkazala. Že navedeno je razlog, da njenemu zavzemanju, da bi bilo treba tožničin tožbeni zahtevek zavrniti, v nobenem primeru ni mogoče slediti. Da izhodiščnega dolga tožnica ni v zadostni meri obrazložila in da že na tej podlagi ne bi bilo mogoče odločati, pritožbeno niti ni problematizirano. Hkrati je tožnica v zadostni meri pojasnila, kaj še vtožuje, zakaj in po katerih računih, da je sodišče prve stopnje lahko opravilo še preizkus vtoževanih zneskov po dveh tabelah. Kritika odločitve o procesnem pobotnem ugovoru je neutemeljena že iz razloga, ker sodba sodišča prve stopnje v izreku (glej II. točko izreka) ne vsebuje zavrnilnega dela uveljavljanega procesnega pobota. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, zakaj ni sledilo procesnemu pobotnemu ugovoru v višini nad 15.898,21 EUR, vendar iz izreka sodbe ne izhaja, da je v tem delu o procesnem pobotu odločilo. Toženka ni podala predloga za dopolnilno sodbo v roku 15 dni od prejema izpodbijane sodbe (glej določbe od 325. do 327. člena ZPP), ampak je po preteku tega roka vložila pravočasno pritožbo. S pritožbo v tem delu zato ne more uspeti, saj edinega možnega pravnega sredstva, ki ga je imela zoper omenjeno nedoslednost sodišča prve stopnje, ni vložila in se šteje, da je v tem delu procesni pobotni zahtevek umaknila.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055662
OZ člen 44, 72, 73, 94. ZZZDR člen 111, 191. URS člen 22.
prodajna pogodba - prenos solastniškega deleža - veljavnost pravnega posla - neobstoječ pravni posel - izpodbojna tožba - odobritev pravnega posla - poslovno nesposobna oseba - omejeno poslovno sposobna oseba - pooblastilo za zastopanje - pravna varnost - ugovor pravnomočno razsojene stvari - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - nova dejstva in dokazi
Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.
začasna odredba - namen zavarovanja terjatve - doseg namena zavarovanja s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin - odtujitev nepremičnine
Predlagana začasna odredba za tožnika nima več koristnih učinkov. Z njo namena zavarovanja nedenerne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile že pred vložitvijo tožbe odtujene, ne more več doseči.
Določbe ZPIZ-2 so prisilne narave. Zavarovancem je, če zato izpolnjujejo vse zakonsko določene pogoje, mogoče priznati le tiste pravice in v takšnem obsegu, kot je določeno v zakonu. Sodišče prve stopnje je tožnici z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom priznalo kvečjemu manj od tistega, kar je uveljavljala. Prav zato ji je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Zatrjevana prekoračitev tožbenega zahtevka ni podana.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovni delež - prepovedna ali negatorna tožba
Upnik ni konkretno pojasnil kaj naj bi bil predmet sodnega varstva v bodoči pravdi. Glede na trditve v tožbi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upniku kot družbeniku ne gre napovedana gola tožba na prepoved vznemirjanja družbe in družbenikov po 99. členu SPZ. Poslovni delež ni stvar, ki bi bil predmet stvarnopravnega varstva. Kaj je in kako ga je možno varovati urejajo specialni predpisi. Enako velja za družbo kot subjekt.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057459
URS člen 35, 39. ZPolS člen 21.
odškodninski spor - pravica do svobode izražanja - pravica do ugleda ali dobrega imena - ugled politične stranke - tehtanje pravic v koliziji - izjava v medijih - vsebina izjave - financiranje političnih strank - trditve o dejstvih - vrednostna sodba - javna razprava - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - podlaga - družbena kritika
Obravnavana zadeva odpira vprašanje kolizije dveh ustavnih pravic: pravice do svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave in pravice politične stranke do ugleda, ki jo varuje 35. člen Ustave. V ustavnosodni praksi je zavzeto jasno stališče, da politični stranki ni mogoče odreči varstva pred negmotno prizadetostjo, saj tudi politična stranka uživa varstvo do ugleda na podlagi 35. člena Ustave. Temu postulatu je sledilo tudi sodišče, ki je opravilo tehtanje pravic v koliziji.
Sodišče je toženčevo izjavo v zvezi s financiranjem označilo kot vrednostno sodbo. Pritožbeno sodišče temu ne pritrjuje. Ob upoštevanju vseh okoliščin je izjavo moč opredeliti kot t. i. vrednostno obarvano izjavo o dejstvih (value-laden trditev), ki predstavlja vmesno stopnjo med trditvami o dejstvih – ta se dokazujejo – in vrednostnimi sodbami, ki niso predmet dokazovanja. Svoboda izražanja je eden od stebrov ustavne demokracije, temelječ na političnem pluralizmu in strpnosti. Še posebej je treba nuditi varstvo svobodi izražanja v kritikah zoper nosilce oblasti. Pritožnica je (bila) kot politična stranka, ki je poskušala sestaviti novo vlado, podvržena izjemno visoki stopnji upravičenega zanimanja javnosti in obsega kritike. Izrečena izjava se nedvomno nanaša na politično razpravo v splošnem interesu – na tožničino delovanje in ideje ter financiranje.
Meja dopustne kritike bi bila presežena šele takrat, če bi šlo za slaboverno trditev, kar pa, kot je bilo že prej pojasnjeno, ni značilnost konkretnega primera, saj je toženec izhajal iz številnih medijskih objav in polemik. Izjava predstavlja komentar, podan ob javni razpravi o tožničini ustreznosti za vodenje vlade. Umestiti jo je treba v kontekst politične debate, ki je bila v zelo močnem interesu javnosti, v tovrstnih zadevah pa se svoboda izražanja lahko omeji le v izjemnih primerih.
Toženčeva izjava kot celota predstavlja njegovo kritično oceno tožničinega delovanja. S tem pa se mora tožnica kot politična stranka soočiti, saj je v utrjeni sodni praksi svoboda izražanja v obliki kritike oblasti varovana široko. Stopnja varstva ustavnih pravic politične stranke je nižja kot pri fizičnih osebah, saj mora biti podvržena nenehnemu kritičnemu nadzoru demokratične javnosti. Teža ugleda politične stranke je zato ustrezno majhna.
Pritožba zmotno trdi, da toženec ni imel najmanjše podlage verjeti v resničnost izrečenega. Izjava je bila podana v okviru javne debate o temi v splošnem interesu javnosti, zato je treba dati svobodi izražanja prednost, četudi bi bila kritika osnovana na šibki dejstveni podlagi. Toženec je svojo izjavo temeljil na dejstvih o tožničinem financiranju, ki so jih izpostavljali številni mediji.
Toženčeve izjave o financiranju tožnice ni mogoče razumeti v smislu ZPolS, ki med drugim ureja tudi vprašanje financiranja. Toženec ni izražal pravnega pogleda na financiranje tožnice v smislu prej navedenega zakona, ampak je kritiziral tožničino delovanje, njeno financiranje pa je bilo le del te kritike. Objave v medijih in polemika v javnosti so mu predstavljale zadostno dejstveno podlago, da je lahko verjel v resničnost izjavljenega. Izhajal je iz dejstva, da je bilo tožničino financiranje že večkrat pod drobnogledom.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 11, 11/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odločitev o pravdnih stroških - odmera odvetniških stroškov - stranski intervenient - upravičenost do povračila stroškov - napačna odmera - materialni stroški - obračun davka na dodano vrednost (DDV) - kilometrina
Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno odmero materialnih stroškov v vrednosti 2 % od skupne vrednosti storitve. Sodišče bi moralo v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT materialne stroške odmeriti v višini 2 % od skupne vrednosti do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk.
V skladu z 10. členom OT se kilometrina obračuna kot strošek v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Podlago za odmero potnih stroškov tako predstavlja tretji odstavek 10. člena OT, po katerem je stranka odvetniku dolžna plačati kilometrino, če ta uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o davčni obravnavni povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na službena potovanja v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno vozilo do višini 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer.
dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - dokazna ocena
Če je že mnenje dr. E. E. v zaključke izvedenca dr. D. D. zbudilo dvom (kar po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne more veljati za oddaljene fotografije tožnika, kako se le-ta nekje nahaja), bi bilo treba ta dvom nujno razjasniti z izvedenčevim zaslišanjem. In šele če to ne bo dalo zadovoljivega rezultata, na katerega bi se lahko sodišče prepričljivo oprlo, bi bilo treba ravnati po tretjem odstavku 254. člena ZPP, torej angažirati novega izvedenca. Četudi je ta že angažiran in je mnenje že podano, to še ne pomeni, da lahko (primarni) dokaz z izvedencem dr. D. D. ostane nedokončan, kot pravilno opozarja pritožba.
Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo 1. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE potrebno uporabiti tako, da lahko vlagatelj, kar velja tudi za tožnico, poleg izjemnih dosežkov iz šolskih let 2017/2018 in 2018/2019 uveljavlja tudi izjemne dosežke iz šolskega leta 2019/2020 po 2. odst. 24. člena ZŠtip-1. Namen zakona je bil, da dijakom, ki zaradi COVID-19 niso mogli sodelovati na tekmovanjih, na katerih bi lahko dosegli izjemne dosežke, omogoči uveljavitev dosežkov iz šolskih let 2017/2018, 2018/2019. To pa seveda ne pomeni, da bi bili izključeni dosežki iz šolskega leta 2019/2020.