pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - objava popravka po ZMed - odklonitveni razlog za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - prizadetost pravice oziroma interesa
Bistveno je, da inkriminirani prispevek ne očita ničesar tožnici, temveč kvečjemu E. D. (in morda njenemu možu), zato je podan razlog za zavrnitev zahtevka iz drugega odstavka 35. člena ZMed (ni prizadeta pravica ali interes tožnika).
URS člen 39, 39/1.. ZDR-1 člen 34, 37.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - svoboda izražanja - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - pravica do ugleda ali dobrega imena - poseg v človekove pravice
V pisnem opozorilu je toženka tožniku očitala, da je ravnal v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi in določbami ZDR-1, ker je v začetku decembra 2019 podal izjavo (intervju) za spletni portal, ki je bila na spletnem portalu objavljena 12. 12. 2019, ne da bi izjavo (intervju) predhodno uskladil z direktorjem toženke, ki je večkrat delavcem ustno prepovedal dajati medijem in drugim javnostim kakršnekoli izjave o delovanju toženke, ne da bi bile te izjave predhodno usklajene z njim, na sestanku dne 7. 11. 2019 pa je bilo izrecno dogovorjeno (in pisno protokolirano v zapisniku sestanka), da je treba vse izjave, ki jih delavci delodajalca dajo za medije ali drugim javnostim, predhodno uskladiti z direktorjem.
Delodajalec lahko takšno obveznost določi le v zvezi z ravnanjem delavcev, ki so zadolženi za odnose z javnostmi, oziroma ki jih dajo v imenu toženke, ne more se pa takšna prepoved oziroma predhodna obveznost uskladitve nanašati na splošno na vse izjave, ki jih delavci dajejo medijem kot fizične osebe, torej zasebno. Takšna prepoved namreč posega v svobodo izražanja, ki je po prvem odstavku 39. člena URS in 10. členu EKČP ena od temeljnih človekovih pravic.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja - ekonomski razlog - diskriminacija - prekluzija
Tožnik drugih zaposlitev, zaradi katerih naj bi bila odpoved nezakonita, v prvostopenjskem postopku ni pravno veljavno zatrjeval. Sicer jih je naštel v vlogi z dne 8. 11. 2021, a je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku sklenilo, da je ne bo upoštevalo zaradi prekluzije. Takšni odločitvi tožnik na naroku ni nasprotoval (prvi odstavek 286.b člena ZPP), niti ni v pritožbi navajal, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno storiti, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb o zaposlitvah novega kadra na mesto tožnika.
V zvezi s pavšalno uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka pa je poudariti, da pritožba očitno prezre, da se sodišče prve stopnje ni dolžno opredeliti do prav vseh dokazov, pač pa le tistih, ki so za presojo obdolženi očitanega kaznivega dejanja bistveni. Pri tem so odločilna dejstva tista, ki so pomembna za ugotavljanje, ali je podano kaznivo dejanje in krivdna odgovornost obdolžene ali pa je od njih odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona glede obdolžene in njej očitanega kaznivega dejanja. Vztrajno in obširno ponavljajoče izpostavljanje nepomembnih podatkov, nebistvenih za v predmetni kazenski zadevi obravnavano kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 je zatorej smatrati za brezpredmetno in zavajajoče.
Središče pritožbene graje je v oceni pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje po presoji izvedenih dokazov obdolženo obtožbe oprostiti. A s ponavljanjem jedra obdolženkinega zagovora in zaključne besede njene obrambe, ponujanjem lastnih drugačnih ocen v pritožbi izpostavljenih dokazov ter z izpostavljanjem nebistvenega (npr. v zvezi z vprašanjem posesti) in posledično enostranskimi lastnimi zaključki o nedokazanosti obdolženi očitanega kaznivega dejanja, pritožnik ne more vzbuditi dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi.
ZPP člen 80, 98, 98/1, 98/3, 98/4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 505-5, 507, 507/1, 515, 515/1.
zavrženje vloge - zakoniti zastopnik stranke - pooblaščenec - deklaratornost vpisa v sodni register
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo četrtega odstavka 98. člena ZPP, ki določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Ker zavržena vloga ni ne tožba ne pravno sredstvo, pač pa vloga tožnice, vložena po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel veljavnega pooblastila, bi lahko sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi vlogo upoštevalo.
ZJU člen 24, 24/5, 53, 147 - 152a.. ZDR-1 člen 200, 200/4.
razlika v plači - policist - stavkovni sporazum - premestitev - direktno sodno varstvo
Z izpodbijano sodbo je tožniku materialnopravno utemeljeno prisojena razlika med plačo, ki bi jo prejel, če nezakonite premestitve ne bi bilo, in plačo, ki jo je v tem času dejansko prejel.
Pritožba zmotno meni, da tožnikovo neuveljavljanje pravnega varstva zoper sklep z dne 6. 9. 2016 vpliva na pravico do sodnega varstva, ki ga tožnik zahteva v tem sporu. Tožnik namreč uveljavlja denarni tožbeni zahtevek zaradi prikrajšanja pri plači v posledici nezakonite premestitve, glede takega zahtevka pa je v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 dovoljeno direktno sodno varstvo.
stranska intervencija - pravni interes - družbenik - ekonomski interes
Kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, intervenienta z zatrjevanjem, da sta družbenika stranke, ki se ji hočeta pridružiti, in da imata do nje odprte terjatve, ne utemeljujeta pravnega, ampak le ekonomski interes. Prav tako neutemeljeno izpostavljata svoje pravice kot družbenika; lastniški delež ni materialnopravno razmerje, ki bi utemeljevalo intervencijo, niti ne daje možnosti udeleževanja sodnega postopka po tožbi družbe, tožnice v tem sporu, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik (samostojno).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055291
ZKP člen 372, 372-5, 506, 506/4,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
preklic pogojne obsodbe - izrek zaporne kazni - tek zastaralnih rokov - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - premoženjsko stanje - plačilna sposobnost - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obsojenka ni pokazala niti najmanjše skrbi za povrnitev dolgovanega zneska oškodovani družbi ter da je vzrok neizpolnitve posebnega pogoja na strani obsojenke, saj pravilno ni našlo nobenih okoliščin, ki bi obsojenki, kljub njeni pripravljenosti izpolniti svojo obveznost, onemogočale izpolnitev obveznosti, ampak je vzrok v obsojenkinem družbeno nesprejemljivem in nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - materialno procesno vodstvo - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - pravočasno uveljavljanje kršitev - sprememba tožbe - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - instrukcijski rok
Tožnica je bila zaslišana na naroku 15. 9. 2021. Pooblaščenec toženke je, kot je razvidno z zapisnika z naroka, sodišče opozoril, da tožnica ne izpoveduje prosto, ampak bere vnaprej pripravljeno izpoved, oziroma je zahteval, da se to vnese v zapisnik. S tem je med izpovedjo ni motil, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Prav tako neutemeljeno navaja, da lahko med izpovedjo uporablja vse dokaze, ki so v spisu, saj ni šlo za listine, ki so v spisu, ampak, kot je razvidno iz zapisnika z naroka, za listino, ki jo je pripravila za zaslišanje. Iz zapisnika ne izhaja, kot navaja tožnica v pritožbi, da bi ji sodišče prve stopnje med zaslišanjem prepovedalo komunikacijo s svojim pooblaščencem, je pa takšen pritožbeni ugovor tudi sicer neutemeljen. Stranka ne more izpovedovati v sodelovanju s svojim pooblaščencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VDS00056299
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 356.. OZ člen 149, 150.
izločitev sodnega izvedenca - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - pripombe na izvedensko mnenje - kršitev pravice do izjave - delna razveljavitev sodbe - trditveno in dokazno breme
Člen 149 OZ določa (izpodbojno) zakonito domnevo, da je bila nevarna dejavnost vzrok za nastalo škodo. Vendar pa je tudi v takem primeru tožnik dolžan zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo). Dolžan je zatrjevati in dokazati dejstva, ki so podlaga za obstoj vzročne zveze med nevarno dejavnostjo in nastalo škodo (prim. II Ips 630/2008 in II Ips 352/2017). Tožena stranka pa mora izpodbiti domnevo vzročne zveze tako, da (trdi in) dokaže, da nevarna dejavnost ni vzrok za nastalo škodo. Ovreči mora domnevo, da škoda izvira iz te dejavnosti (prim. II Ips 902/2009).
ZDR-1 člen 46, 47, 47/1, 85, 85/1, 200, 200/1, 200/2.. ZPP člen 274.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 42.
zavrženje tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - sodno varstvo - varovanje delavčeve osebnosti - napačen pravni pouk - pisno opozorilo pred odpovedjo
Pravilnik sicer izrecno ne predvideva sprejema odločitve, kot je bila 19. 10. 2021 izdana tožnici, vendar pa ta okoliščina po oceni pritožbenega sodišča še ne zagotavlja uveljavljanja sodnega varstva zoper izpodbijano odločitev. Pritožba namreč zmotno navaja, da je predmet izpodbijanega akta odločitev toženke o pravici oziroma obveznosti tožnice. Z njim ni bilo tožnici v delovnem razmerju podeljeno nobeno upravičenje niti ji ni bila naložena nobena obveznost. Odločitev z dne 19. 10. 2021, ki je bila izdana v okviru obravnave prijave trpinčenja, ni tako za tožnico ustvarila nobenih pravnih učinkov. Drugačno pravno naravo ima pisno opozorilo, ki je bilo izdano v nadaljevanju, vendar tudi zoper njega po pravilnem prvostopenjskem stališču glede na ustaljeno sodno prakso tožnica nima samostojnega sodnega varstva.
misija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - slovenska vojska - neizkoriščen tedenski počitek - poveljnik
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih in poročanje podrejenih o naloženih nalogah in nadrejenim o izvršenih nalogah). Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka, da je tožnikovo delo ta obseg preseglo, zlasti pa ne omogočajo zaključka, da je bilo potrebno ravno na dan predvidenega tedenskega počitka.
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 103, 103/4, 104, 104/1, 104/2.
preizkus ocene dela - slovenska vojska - komisija za preizkus ocene
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka postopka ocenjevanja ni kršila in da je tožniku utemeljeno podala oceno dobro, pri čemer je upoštevala zlasti njegovo neupoštevanje navodil (neuporaba službenih oblačil, glušnikov, namestitev v objektu, predvidenem za rušenje) in nespoštljiv odnos do nadrejenih ter sodelavcev.
kaznivo dejanje grožnje - grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - resna grožnja
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, če želi storilec pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanca tudi dosegel.
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, saj v nasprotnem primeru ni resna. Objektivna uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je oškodovancu prikazoval storilec, in ne glede na storilčevo dejansko možnost njene uresničitve. Zato tudi ni nujno, da je imel storilec resen namen uresničiti svojo grožnjo. Bistveno je, da storilec oškodovancu grožnjo prikazuje kot posledico, ki je odvisna od njegove volje, ter s tem ustvarja objektiven vtis njene resnosti in uresničljivosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058123
KZ-1 člen 49, 49/1, 50, 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - priznanje krivde - olajševalna okoliščina - posebne olajševalne okoliščine - sprememba kazenske sankcije
Obtoženec je krivdo za obravnavano kaznivo dejanje priznal šele na glavni obravnavi in to šele po tem, ko je državno tožilstvo obtožbo modificiralo. Ob taki procesni situaciji pa ni mogoče govoriti o priznanju kot posebni olajševalni okoliščini, temveč zgolj kot običajni olajševalni okoliščini.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00056304
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 186, 395.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - tuja nega in pomoč - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode
Odločitev o odškodninski odgovornosti toženca kot delodajalca ni odvisna od odločitve o odgovornosti zavarovalnic. Čeprav obe sodišči obravnavata isti historični dogodek, je v vsakem postopku posebej treba odločiti o vprašanju odgovornosti za tožnikovo škodo. Na odgovornost toženca za nastalo škodo morebitna (so)odgovornost v razmerju do tožnika ne vpliva. Gre za solidarno odgovornost povzročiteljev škode v smislu 186. člena OZ. Vsak dolžnik solidarne obveznosti (povzročitelj škode) odgovarja upniku (oškodovancu) za celotno obveznost (395. člena OZ), kar pa ne pomeni, da bi tožnik odškodnino prejel večkrat, temveč, da lahko zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dotlej dokler ne bi bil popolnoma poplačan.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00057584
ZDR člen 184. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 3, 3-2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - tujina - dejanski delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka kot tožnikov formalni delodajalec ni organizirala dela na tem gradbišču, ni imela neposrednega nadzora nad tožnikovim delom, ni bila tista, ki bi morala dati tožniku navodila za varno delo na tem delovišču in ga opozoriti na nevarnosti pred začetkom dela, zato za škodo, ki je tožniku nastala v posledici nezgode pri delu 13. 9. 2011, ni odgovorna in je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
V pritožbi tožnica utemeljeno navaja, da ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca ne more biti utemeljena z razlogi, ki so povezani z zdravstvenim stanjem javnega uslužbenca, saj to predstavlja kršitev prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR-1. Utemeljeno tožnica navaja, da bolniške odsotnosti po naravi stvari (praviloma) ni mogoče sporočiti vnaprej, zato podana ocena ne more biti utemeljena z navedbo, da je nenadna in večkratna bolniška odsotnost tožnice vplivala na sodelovanje med delavci. Ocene delovne uspešnosti tudi ni mogoče utemeljiti s predodeljevanjem spisov drugim delavcem zaradi bolniške odsotnosti. Poleg tega, da gre za nedopustno diskriminacijo, je predodeljevanje spisov zaradi odsotnosti javnega uslužbenca stvar organizacije dela, ki je v domeni delodajalca, in ni del izvajanja nalog javnega uslužbenca, ki je podvrženo letnemu ocenjevanju. Sodišče prve stopnje je utemeljitev ocene v tem delu povzelo, vendar pa ni zavzelo jasnih razlogov, ali je izpodbijana ocena po tem kriteriju (tj. kriteriju sodelovanja) utemeljena ali ne.
SPZ člen 27, 28, 40, 43, 43/2, 269,. ZGD-1 člen 475, 475/5.
nedopustnost izvršbe - pridobitev hipoteke - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pred vpisom prisilne hipoteke pri nepremičninah z ID znaki parcela št. 0000 1220, parcela št. 0000 1225/3 in parcela št. 0000 1225/4 v korist tožene stranke (ta vpis je bil izveden 12.3.2010) tožeča stranka ni bila zemljiškoknjižna lastnica teh nepremičnin, niti ni razpolagala z overjenim zemljiškim dovolilom. Vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke s stvarnim vložkom (ki obsega tudi omenjene tri nepremičnine, katerih zemljiškoknjižni lastnik je bila družba B. d.d., sicer družbenica tožeče stranke), ki je bil opravljen v sodnem registru 29.10.1999, nikakor ne pomeni, da je s tem registrskim vpisom oziroma sprejetim sklepom o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom na tožečo stranko prešla tudi lastninska pravica na spornem nepremičnem premoženju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059844
KZ-1 člen 86, 86/11.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvršitev kazni - hišni pripor
Izkazana neodzivnost, pasivnost in sploh ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogoča in ne dopušča nobenega podaljševanja izvršitve kazni.