KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033090
ZKZ člen 19, 19/1, 19/3, 19/3-2, 20, 20/1, 20/2, 21, 22. OZ člen 52, 58, 344, 350, 435. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 316.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - prodajna pogodba - oblika pogodbe - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo - gozd - odobritev upravnega organa - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pripoznava terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zavezovalni in razpolagalni posel - načelno pravno mnenje
Tožnik brez sodne odločbe, da je bila sklenjena ustna pogodba ne more zahtevati, da pravni posel odobri upravna enota, zato je pravovarstvo, ki ga zahteva v tem postopku, edini način, da bo lahko realiziral prenos lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi. Če je sodna praksa dopustila možnost priposestvovanja kmetijskih zemljišč in gozdov, je toliko bolj utemeljen pravovarstveni zahtevek tožnika na pravnoposlovni podlagi, čeprav postopek sklenitve pogodbe ni potekal po določbah ZKZ.
Toženca sta v izjavah s priznanjem tožniku, da je lastnik nepremičnine, ki jo ima v posesti na podlagi sklenjene pogodbe, dejansko pripoznala tudi njegov obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Objektivno so njune izjave videti kot pripoznava tožnikove terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Tožnici sta v tej pravdi postavili povsem sklepčno in zadostno trditveno podlago, ki je vključevala in trditve, da bi lahko z minimalnimi stroški nepremičnino usposobili za oddajo sami (op. kakšnih konkretnih nasprotnih trditev v tej smeri toženec sploh ni podal), in zatrjevanja, da je predmet oddajanja lahko tudi nedokončana nepremičnina, pri čemer je vložek stvar pogodbenega odnosa med najemnikom in najemodajalcem. V pritožbi omenjena „predpostavka“ vložka v višini 22.881,94 EUR torej glede na povedano ni samo predpostavka.
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da za znižanje uporabnine za stroške zavarovanja (po oceni izvedenca 200,00 EUR letno), stroške iz naslova NUSZ (po oceni izvedenca 146,89 EUR letno) in stroške investicijskega vzdrževanja (po oceni izvedenca 600,00 EUR letno) ni nobene podlage je sicer kratka, a zadostna, da jo je mogoče pritožbeno preizkusiti in ne gre za že omenjeno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi pritožbeno sodišče ne vidi podlage, da bi bilo treba povprečno tržno najemnino, ki je ekvivalent toženčeve obogatitve oziroma koristi, znižati za omenjene stroške.
Zaključek sodišča prve stopnje, da v pretežnem delu ni bil dobroverni posestnik nepremičnine, da se zato ne more sklicevati na pridržno pravico po SPZ in da bi drugačno stališče dalo neupravičeno prednost tožencu, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno. V takšni situaciji bi bilo morebiti treba uporabiti celo načelo prepovedi zlorabe pravic (12. člen SPZ), a zadošča že upoštevanje izravnalne pravičnosti in načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Na pridržno pravico se tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more utemeljeno sklicevati posestnik, ki je bil v pretežnem delu časovnega obdobja, v katerem so bila opravljena vlaganja, nedobroveren. Nenazadnje pa se z retencijsko pravico lahko utemeljeno ugovarja le lastnikovemu vrnitvenemu zahtevku in retinent v tem času ni več dobroverni posestnik, kar pomeni, da mora koristi (plodove) iz stvari v vsakem primeru vrniti lastniku.
Ker je bil tožniku v spornem času namesto sorazmernega dela starostne pokojnine, izplačan celoten znesek starostne pokojnine, je v tem primeru prišlo do preplačila.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - čista zapuščina - čista vrednost zapuščine - lastninski delež na nepremičnini
V izpodbijanem sklepu se sodišče pri izračunu čiste vrednosti zapuščine ni ukvarjalo z vprašanjem, kolikšen delež nepremičnin je bil v lasti zapustnice in s tem predmet dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00033244
ZNP-1 člen 101. ZPP člen 158, 158/1.
odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - stiki otroka s starimi starši - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - umik predloga
O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka. Prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je varstvo koristi otroka. Šele podredno se smiselno uporabi pravilo iz 158. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi.
sodni izvedenec - elaborat za vpis stavbe - evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica do pritožbe
Po določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 je posebna pritožba dovoljena zoper sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.
razdružitev nepremičnine - delitev solastnine - postopek delitve solastnine - nastanek etažne lastnine - realizacija dogovora - izdelava elaborata - dedni dogovor - odločitev o skupnih stroških
Sodišče prve stopnje je na podlagi dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju I D 595/95 z dne 29. 2. 1996, s katerim sta takratna solastnika Z. H. Š. in B. H. vzpostavila etažno lastnino na predmetnih nepremičninah oziroma hiši na naslovu M., pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za delitev solastnine na podlagi 70. člena SPZ, temveč je predmet tega nepravdnega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma/dednega dogovora z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazuma (107. člen SPZ).
pritožba oškodovanca kot tožilca - pravočasen predlog za pregon - zavrženje kazenske ovadbe - novela ZKP-N
Pritožba pa pravilno zatrjuje, da je vloga oškodovanke kot tožilke pravočasna. V času izdaje sklepa, to je 1. 10. 2019, ko je Okrožno državno tožilstvo njene kazenske ovadbe zavrglo, je ZKP v drugem odstavku 60. člena določal, da ima oškodovanec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh, odkar je prejel poročilo državnega tožilca, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje ali za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, oškodovanki kot tožilki pa je bil v obravnavani zadevi sklep o zavrženju kazenske ovadbe vročen 2. 12. 2019. V času vročitve sklepa je imela oškodovanka pravico nadaljevati kazenski pregon v 30 dneh od prejema sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, saj se od 20. 10. 2019 dalje uporablja novela ZKP-N, ki določa, da ima oškodovanec pravico začeti ali nadaljevati kazenski pregon v tridesetih dneh, odkar je prejel sporočilo iz prvega odstavka tega člena oziroma sklep o zavrženju kazenske ovadbe.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035909
ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3.
kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost
Pri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti.
Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten.
Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega sta bila tožnika opozorjena, za tvegan posel. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, da je pogodbo sklenil kot potrošnik, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Ob korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti banke glede valutnega tveganja, potrošnik sam nosi posledice realizacije tveganja.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 61. člena nadalje določa, da se ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
ZPIZ-2 člen 15, 406, 406/4, 406/5.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik
Ob dejstvu, da tožnica sama ni vstopila v zavarovanje, je tožena stranka ob ugotovitvi, da je tožnica vpisana v Poslovni register Slovenije kot s. p. z izpodbijano odločbo utemeljeno odločila, da ima tožnica od spornega dne dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po določbi 15. člena ZPIZ-2, za 10 ur na teden.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2.. ZDR-1 člen 111, 111/2, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnost
Vsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
nespoštovanje sklepa o začasni odredbi - neupoštevanje začasne odredbe - kršitev začasne odredbe - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - denarna kazen - stiki očeta z otrokom - onemogočanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Ugotovitve, oprte na poročilo CSD in izpovedbo njene strokovne delavke, dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da je mati stike, komaj so se vzpostavili in napredovali, onemogočila s pritiskanjem na otroka in z izražanjem negativnega odnosa do očeta.
Predlagateljica bi morala do drugačne odločitve sodišča ravnati po veljavni odredbi. To ne pomeni zgolj tega, da je otroka fizično pripeljala na CSD, pač pa bi morala vsaj vzdržati se svojega aktivnega ravnanja v smeri onemogočanja stikov.
neutemeljen pripor - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - pravica do povrnitve škode
Ker do povrnitve škode zaradi neutemeljenega pripora nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost (tretji odstavek 542. člena ZKP), je imela država možnost zatrjevati in dokazovati nedovoljeno ravnanje tožnice, ki bi bilo razlog za izgubo pravice do odškodnine. To ji v konkretnem primeru ni uspelo.
Zavzemanje tožnika za to, da bi bilo treba izmeriti dejansko razdaljo, ki jo je prevozil z enega naslova na drugega ob prihodu oziroma odhodu z dela s števcem na njegovem avtomobilu oziroma z izvedencem ustrezne stroke, ni utemeljeno. Skladno z ustaljeno sodno prakso se kilometrina prizna za najkrajšo razdaljo za prihod na delo, njena uporaba pa je zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabiti (enako kot velja za merilo povrnitev stroškov prevoza z najcenejšim javnim prevozom, ko delodajalec prav tako ne more zahtevati od delavca, da dejansko uporablja najcenejši javni prevoz, vendar pa delavec nima pravice do povrnitve višjih dejanskih stroškov, ki mu nastanejo zaradi tega, ker uporablja drug, dražji prevoz).
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Odločitev za pravno dopustno sankcioniranje kršitev, na katere sumi delodajalec, lahko predstavlja dejanje trpinčenja le, če se dokaže, da je bilo storjeno z namenom trpinčenja.
takse prosta pritožba - taksna oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Gre za sklep, ki je vsaj posredno povezan s postopkom odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, zato je po presoji pritožbenega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 pritožba zoper tak sklep takse prosta.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
V primeru, ko nasprotnemu udeležencu socialno varstveni zavod zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, je takšna namestitev nesprejemljiva z vidika posega v njegove ustavne pravice.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da ker tožnik ni bil poslovodna oseba, z njegovo pogodbo o zaposlitvi ni bilo dopustno vključiti plačila za nadurno delo v pogodbeno dogovorjeno plačo. Določba 157. člena ZDR-1 v povezavi s 74. členom ZDR-1 velja tudi za vodilne delavce.