V obravnavani zadevi, ko je bil zavarovanec že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja, gre za uskladitev zavarovalnega časa in delodajalca na podlagi pravnomočne sodbe iz individualnega delovnega spora. Zavarovanec je bil po podatkih matične evidence v obravnavnem obdobju sicer za poln delovni čas 40 ur tedensko zavarovan iz naslova delovnega razmerja pri drugotožniku - C.. Vendar ima, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, po pravnomočni sodbi zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s prvotožnikom - B., vzpostavljeno stanje, kot če nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Torej pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 24 ur tedensko z B., razliko 16 ur do polnih 40 ur tedensko pa je v delovnem razmerju pri C.. Prav slednja dejstva pa so edino odločilna za pritožbeno rešitev zadeve.
Z vzpostavitvijo delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko, je bila namreč na podlagi 14. člena ZPIZ-2 vzpostavljena pravna podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju delovnega razmerja pri prvotožniku za krajši delovni čas 24 ur tedensko. Za preostanek do polnega zavarovalnega časa 40 ur tedensko, torej 16 ur tedensko, je zavarovanec v obvezno zavarovanje vključen na temelju delovnega razmerja pri drugotožniku. Lastnost zavarovanca je zato na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 potrebno za nazaj uskladiti s pravnomočno sodbo delovnega sodišča.
zborno sojenje - odpoved procesni pravici - predobravnavni narok - glavna obravnava
Kadar poteka enoten kazenski postopek zoper dva ali več obtožencev, se morajo zbornemu sojenju izrecno odpovedati prav vsi obtoženci, če naj se glavna obravnava izvede pred sodnikom posameznikom. Izjava zagovornika, ki ni stranka postopka, ne more nadomestiti izjave njegovega klienta.
V rednem kazenskem postopku po prvem odstavku 21. člena ZKP sodijo sodišča zborno. Izjemo določa 1.a) točka prvega odstavka 25. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik pri okrožnem sodišču sodi v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP. Na podlagi izrecne izjave obtoženca in po zaslišanju državnega tožilca sme predsednik senata odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Na predobravnavnem naroku se obtoženec torej lahko odpove zbornemu sojenju. Da je odpoved procesnemu jamstvu dopustna, veljavna in učinkovita, mora biti prostovoljna, zavestna, izrecna, nedvoumna ter izraz volje nosilca jamstva, tj. obtoženca. Procesno gradivo mora vsebovati obtoženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje v skladu s povzetimi pogoji.
Predobravnavnega naroka z obtoženim A. A. sodišče ni opravilo, saj nanj ni pristopil. Narok se je opravil le z obtoženim B. B., ki se je odpovedal sojenju pred senatom, s sojenjem pred sodnico posameznico so sicer soglašali tudi državni tožilec in zagovornika obtoženih A. A. in B. B.
taksa za pritožbo - neplačilo takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - zavlačevanje sodnega postopka
Ker je tožena stranka bila že kaznovana zaradi procesnih kršitev, pa še zmeraj z manevri v zvezi s plačevanjem takse, onemogoča odločitev o pritožbi proti sodbi, takse za pritožbo pa ni plačala in je o tem pravnomočno odločeno, lahko pritožbeno sodišče po 105.a členu ZPP šteje pritožbo za umaknjeno. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati le, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz prvega odstavka 44. člena ZZVZZ, med ostalim tudi izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji, ki je nedoločen pravni pojem, saj vnaprej ne predvideva vseh pravnih položajev. Pri pogoju izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji gre za dejansko in pravno vprašanje, pri čemer tega dela določbe ni mogoče pravilno uporabiti zgolj ob goli jezikovni razlagi. Abstraktno opredeljena izčrpanost možnost zdravljenja v Sloveniji je nedoločen raztegljiv pravni pojem, ki se ga zakonodajalec poslužuje, ko vnaprej ne more predvideti vseh pravnih položajev. Vsebine norme se prilagajajo raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, ki jih naslavlja. Takšen del pravne norme se zato šele soustvarja, s t. im. tipologičnim argumentom vzorcev vedenja in ravnanja in na ta način izoblikuje pravni standard. Za interpretacijski argument pri razlagi pravnega vprašanja o izčrpani možnosti zdravljenja tako ne zadostuje ugotovitev, da je bila tudi v Sloveniji zagotovljena enakovredne metode, temveč je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s specifičnimi okoliščinami zdravstvenega stanja konkretnega zavarovanca.
odmera nagrade za izvedensko delo - zahteva za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - naložitev denarne kazni - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - upravičen razlog za zamudo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Pritožbene navedbe o dolžnosti sodišča, da kaznuje izvedenca, so neutemeljene. Razlog za zamudo izvedenca pri izdelavi mnenja ni bil neupravičen (najprej je bilo treba odločiti o zahtevi za izločitev izvedenca), poleg tega pa je določilo o kaznovanju v dispoziciji sodišča in ne stranke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - upravljalec javne površine - zimska služba - padec na ledu - protipravna opustitev - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženkin zavarovanec, ki se je zavedal stanja, ki je bilo običajno in ni bilo nepredvidljivo, kljub izvedeni akciji in to celo na konkretnem pločniku, ni poskrbel, da bi bil le-ta varen za običajno rabo.
Ker pa pločnik izkazano ni bil očiščen oziroma ustrezno posoljen, je zaključek o protipravnosti ravnanja (o protipravni opustitvi) le logičen, življenjski in pravilen zaključek sodišča prve stopnje. Toženka je tista, ki bi morala izkazati, da je zatrjevana akcija zadoščala, vendar tega ni storila. Ne gre za nesrečno naključje, ki se je pripetilo tožnici, ampak za evidentno malomarno izvedeno akcijo (tudi na konkretnem pločniku, na katerem je zavarovanec toženke protipravno opustil dolžnost čiščenja,) s strani toženkinega zavarovanca. Prav tako ni izkazane tožničine neprevidnosti.
Podroben dejanski obseg vseh oblik pri takrat 42 let stari tožnici, ki je utrpela zlom levega zunanjega gležnja in pretrganje levega deltoidnega ligamenta, nastale nepremoženjske škode je razviden že iz razlogov izpodbijane sodbe, zato ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo. Odmerjenih 8.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti, 1.000,00 EUR za strah, 11.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 500,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti pomeni skupaj, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, cca. 18,7 takratne PNP. Tako prisojena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožničine nepremoženjske škode.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - premagovanje večjih ovir
V opisu kaznivega dejanja niso konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Navedba, da je obtoženec v stanovanje vstopil skozi okno, ki ga je "na neugotovljen način odprl", ne konkretizira zakonskega znaka "premagovanje večjih ovir", saj dopušča, da je bilo predmetno okno na primer predhodno že delno odprto, priprto. Obtoženec bi okensko krilo lahko le (rahlo) odrinil in v stanovanje vstopil povsem enostavno, ne da bi pri tem "premagoval večje ovire". Vstop skozi okno, ki z notranje strani ni "zaprto" oziroma ustrezno fiksirano z običajnim okenskim mehanizmom, je primerljiv situaciji, ko storilec vstopi skozi odklenjena vrata. Teorija in sodna praksa sta že zavzeli enotno stališče, da o premagovanju večjih ovir ni mogoče govoriti, ko obtoženec v zaprt prostor vstopi skozi nezaklenjena vrata ali odprto pritlično okno.
Oškodovanka, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni ali razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo obravnavalo, čeprav pritožbe ni napovedala, kot zahteva prvi odstavek 368. člena ZKP, ker je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe poučila le stranke, ne pa tudi oškodovanko, ki je bila pri razglasitvi sodbe navzoča in je v obravnavani zadevi pritožbo upravičena vložiti. V primeru, če upravičenec do pritožbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ni bil poučen, njegove pritožbe, ki ni bila napovedana, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.
Sporna stanovanjska hiša, v zvezi s katero je tožnik zatrjeval z zamenjavo ključavnice nastalo motenje posesti, je bila skupaj s celoto vseh pomožnih objektov na parceli v celoti porušena in odstranjena. Zahtevek na odstranitev ključavnice in namestitev stare ključavnice oziroma izročitev ključev nove ključavnice je postal objektivno nemogoč in neizvršljiv.
Ker je bil tožniku v spornem času namesto sorazmernega dela starostne pokojnine, izplačan celoten znesek starostne pokojnine, je v tem primeru prišlo do preplačila.
ZPIZ-2 člen 109, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/2, 110/3, 110/6.
vdovska pokojnina - nezmožnost za delo
Vdovsko pokojnino bi tožnica lahko prejela le še v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji po določbi drugega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Po tej določbi vdova, ki postane med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, ki jo pridobi po zavarovančevi smrti zaradi dolžnosti preživljanja otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034435
SZ-1 člen 25, 51. SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - odškodninska odgovornost upravnika - odškodninska odgovornost lastnika stavbe - padec snega s strehe - predvidljivost nastanka škode - dolžnostno ravnanje upravnika - zakonska dolžnost - redna vzdrževalna dela - soglasje etažnih lastnikov za poseg - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožencu glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera mogoče utemeljeno očitati opustitev dolžnih ravnanj za preprečitev nastanka škode, ki ni bila nepričakovana in neobvladljiva. Toženec je opustil zakonsko določene obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane večstanovanjske stavbe. Za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih je upravnik dolžan skrbeti tekoče in za to niti ne potrebuje soglasja etažnih lastnikov. Med takšna dela, ki so v zimskem času nujna za zagotavljanje osnovne varnosti ljudi pri dostopanju do večstanovanjskih stavb in gibanju v njihovi bližini, nedvomno sodi skrb za čiščenje snega in ledu, ta nevarnost pa ne preti le s pohodnih površin, temveč tudi s strani samih stavb (to je z njihovih streh, napuščev, nadstreškov, okenskih polic). Upravnik je tisti, ki je dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe na skupnih delih stavbe, med drugim tudi za snegolove na strehi; če ti (kakor je bilo v konkretnem primeru) ne zadoščajo, pa tudi za dodatne varnostne in zaščitne ukrepe.
Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil nastanek škode za toženca objektivno predvidljiv (čas otoplitve in taljenja snega, strma streha stanovanjskega bloka, v bližini dnevno parkirani avtomobili stanovalcev), ni pravilna ocena, da tožnik ni z ničemer prispeval k nastanku škode. Ta ocena namreč temelji zgolj na ugotovitvah sodišča glede (slabih) možnosti stanovalcev za parkiranje v bližini škodnega dogodka (pomanjkanje označenih parkirnih mest, običajno parkiranje neposredno pod streho bloka), ne upošteva pa dejstva, da gre za splošno znano, v zimskem času pričakovano nevarnost (nahajanje v neposredni bližini območja, kjer se tali sneg, povečuje tveganje za nastanek škode), za oceno katere ni pomembno, kje običajno parkirajo stanovalci na nekem območju. Popolno ovrženje očitka tožniku, da je izbral neustrezno mesto za parkiranje, zato pri presoji tožnikovega soprispevka k nastanku škode (kljub ugotovljeni stiski s parkiranjem) po navedenem ni pravilno. Tožnik sicer res ni mogel z gotovostjo pričakovati, da bo sneg s strme strehe padel (ravno) na njegov avto, moral in mogel pa je računati s tem, da se s parkiranjem pod napuščem v času taljenja snega izpostavlja takšnemu tveganju.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - pomanjkljivi podatki - neresnični podatki o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
Toženec je v predlogu oziroma izjavi (v izjavi tudi njegov sin) navedel pomanjkljive in neresnične podatke o materialnem položaju družine. Toženec je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zamolčal svoje dohodke iz oddajanja premoženja v najem, zamolčal je sinove dohodke ter kljub temu, da je imel odprta dva transakcijska računa, priložil izpiske zgolj enega.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejansko stanje znatno odstopa od podatkov, navedenih v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavah toženca in njegovega sina. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba takšni izjavi odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za taksno oprostitev. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je namreč na strani predlagatelja oprostitve, saj taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035899
ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 75, 77, 77/1, 79. URS člen 19, 19/2. ZSV člen 41b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8-b. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 2, 3, 11. ZS člen 83, 83/2, 83/2-4.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev v varovani oddelek - prostorska stiska - institucionalno varstvo odraslih - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - trajanje ukrepa - oseba z duševno motnjo - demenca - bipolarna afektivna motnja - varstvo osebne svobode - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
V dosedanji sodni praksi so sodišča poudarjala, da mora problem prezasedenosti zavodov reševati izvršilna veja oblasti, ki je sodiščem v teh okoliščinah prepustila odločitev, da med prezasedenimi varovanimi oddelki zavodov izberejo tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil ustrezno namestitev, varstvo in terapevtsko obravnavo. Novejša sodna praksa VSRS poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, ki so resno ogrožene in kršene, če se osebe, ki potrebujejo institucionalno varstvo, namešča v polno zasedene ali prezasedene zavode.
Da bi varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju lahko izvajali le posebni socialno varstveni zavodi, v katerih so varovani oddelki namenjeni prav takšnim osebam, ZDZdr izrecno ne določa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00035902
URS člen 23, 25, 146. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - pravica do izjave - financiranje izvajanja nalog iz pristojnosti države
Iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne, da bi morala država zagotoviti brezplačna vlaganja pritožb in drugih pravnih sredstev zoper odločitve sodišč.
odpravnina - delovna doba - upoštevanje delovne dobe
Pravilno je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je tožniku delovno razmerje v letu 1997 prenehalo na podlagi sporazuma, na podlagi katerega ni bil upravičen do odpravnine, tudi ne more priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine.
nespoštovanje sklepa o začasni odredbi - neupoštevanje začasne odredbe - kršitev začasne odredbe - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - denarna kazen - stiki očeta z otrokom - onemogočanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Ugotovitve, oprte na poročilo CSD in izpovedbo njene strokovne delavke, dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da je mati stike, komaj so se vzpostavili in napredovali, onemogočila s pritiskanjem na otroka in z izražanjem negativnega odnosa do očeta.
Predlagateljica bi morala do drugačne odločitve sodišča ravnati po veljavni odredbi. To ne pomeni zgolj tega, da je otroka fizično pripeljala na CSD, pač pa bi morala vsaj vzdržati se svojega aktivnega ravnanja v smeri onemogočanja stikov.
neutemeljen pripor - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - pravica do povrnitve škode
Ker do povrnitve škode zaradi neutemeljenega pripora nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost (tretji odstavek 542. člena ZKP), je imela država možnost zatrjevati in dokazovati nedovoljeno ravnanje tožnice, ki bi bilo razlog za izgubo pravice do odškodnine. To ji v konkretnem primeru ni uspelo.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - prostorska stiska
V primeru, ko nasprotnemu udeležencu socialno varstveni zavod zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, je takšna namestitev nesprejemljiva z vidika posega v njegove ustavne pravice.