sodni izvedenec - elaborat za vpis stavbe - evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica do pritožbe
Po določbi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 je posebna pritožba dovoljena zoper sklep, če bi elaborat ne bil v skladu s pravili stroke in ne bi bil sposoben za izvedbo sprememb v katastru.
ZPIZ-2 člen 15, 16.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/3.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik
Ob predhodnih, pravno odločilnih dejstvih, ko je imel tožnik registrirano dejavnost s. p., vendar se sam ni vključil v zavarovanje po 37. členu ZPIZ-2B, je toženi zavod po uradni dolžnosti zakonito ugotovil lastnost zavarovanca.
Oškodovanka, ki v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni ali razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo obravnavalo, čeprav pritožbe ni napovedala, kot zahteva prvi odstavek 368. člena ZKP, ker je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe poučila le stranke, ne pa tudi oškodovanko, ki je bila pri razglasitvi sodbe navzoča in je v obravnavani zadevi pritožbo upravičena vložiti. V primeru, če upravičenec do pritožbe o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ni bil poučen, njegove pritožbe, ki ni bila napovedana, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - premagovanje večjih ovir
V opisu kaznivega dejanja niso konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Navedba, da je obtoženec v stanovanje vstopil skozi okno, ki ga je "na neugotovljen način odprl", ne konkretizira zakonskega znaka "premagovanje večjih ovir", saj dopušča, da je bilo predmetno okno na primer predhodno že delno odprto, priprto. Obtoženec bi okensko krilo lahko le (rahlo) odrinil in v stanovanje vstopil povsem enostavno, ne da bi pri tem "premagoval večje ovire". Vstop skozi okno, ki z notranje strani ni "zaprto" oziroma ustrezno fiksirano z običajnim okenskim mehanizmom, je primerljiv situaciji, ko storilec vstopi skozi odklenjena vrata. Teorija in sodna praksa sta že zavzeli enotno stališče, da o premagovanju večjih ovir ni mogoče govoriti, ko obtoženec v zaprt prostor vstopi skozi nezaklenjena vrata ali odprto pritlično okno.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Dejstvo, da je v času oprave izvedenskega dela cenilec zaposlen pri drugem delodajalcu, pa na usposobljenost za opravo naložene cenitve ne vpliva, temveč vpliva le na obdavčitev odmerjene nagrade cenilcu, ki se v tem primeru obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodek iz opravljanja dejavnosti.
OZ člen 58, 190, 364, 619, 649, 650 - 655. ZPP člen 236, 241, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - graja dokazne ocene - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradbena pogodba - podjemna pogodba - narava pogodbe - sklenitev pogodbe - neobstoj pogodbe - teorija realizacije - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pravne podlage za obogatitev - trditvena podlaga - pripoznava dolga - delno plačilo terjatve - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost dokaznega predloga - pravica do izjave - obrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - nedopustne pritožbene novote - denarno kaznovanje priče
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dogovor o izvedbi del na objektu v R. med pravdnima strankama ni bil sklenjen. Za odločitev o pritožbi tako ni pomembno, kako je sodišče prve stopnje opredelilo zatrjevano pravno razmerje med pravdnima strankama: kot gradbeno pogodbo ali kot podjemno pogodbo. Pritožnik zato s sklicevanjem na določbe 650. člena do 655. člena OZ ne more uspeti. Isto velja za sklicevanje na teorijo realizacije po 58. členu OZ, saj ta lahko velja le v razmerju med strankama pogodbe.
Pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti določbe o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ), ni utemeljen. Iz trditvene podlage tožnika namreč ne izhaja, da je bila toženka neupravičeno obogatena, pač pa da je tožnik z njo sklenil pogodbo. Taka navedba pa izključuje uporabo določil o neupravičeni obogatitvi.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Nobeden od teh razlogov pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15/5.. ZDoh-2-UPB7 člen 15, 80.
znižanje plačila vrtca
Pravna podlaga o načinu upoštevanja dohodkov za pritožbeno rešitev zadeve je urejena v ZUPJS. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen izrecno določenih tekočih dohodkov. Upoštevajo se podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo zavezane osebe, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Upoštevajo se tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov (4. odstavek). V 15. členu ZUJPS pa je izrecno določeno, da se, če v času odločanja podatki za preteklo leto še niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na zakonsko določen način (5. odstavek).
V skladu s stališčem pritožbenega sodišča je 15. člen ZUPJS sicer potrebno pravilno razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabljajo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede, ali je ta podatek razviden iz odločbe o dohodnini ali iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci FURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov. Če podatki o dohodku za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo FURS-a, jih je za ugotovitev dejanskega premoženjskega stanj potrebno od FURS-a pridobiti po uradni dolžnosti. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja FURS še nima podatkov o dohodkih iz preteklega leta.
Vendar je za pravilno uporabo materialnega prava bistveno tudi, da glede na stališče revizijskega sodišča pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ni dopustno mešati podatkov iz preteklega in predpreteklega leta. Upoštevajo se le podatki za preteklo ali predpreteklo leto.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.
Sporna stanovanjska hiša, v zvezi s katero je tožnik zatrjeval z zamenjavo ključavnice nastalo motenje posesti, je bila skupaj s celoto vseh pomožnih objektov na parceli v celoti porušena in odstranjena. Zahtevek na odstranitev ključavnice in namestitev stare ključavnice oziroma izročitev ključev nove ključavnice je postal objektivno nemogoč in neizvršljiv.
razdružitev nepremičnine - delitev solastnine - postopek delitve solastnine - nastanek etažne lastnine - realizacija dogovora - izdelava elaborata - dedni dogovor - odločitev o skupnih stroških
Sodišče prve stopnje je na podlagi dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju I D 595/95 z dne 29. 2. 1996, s katerim sta takratna solastnika Z. H. Š. in B. H. vzpostavila etažno lastnino na predmetnih nepremičninah oziroma hiši na naslovu M., pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za delitev solastnine na podlagi 70. člena SPZ, temveč je predmet tega nepravdnega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma/dednega dogovora z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazuma (107. člen SPZ).
odmera nagrade za izvedensko delo - zahteva za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - naložitev denarne kazni - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - upravičen razlog za zamudo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Pritožbene navedbe o dolžnosti sodišča, da kaznuje izvedenca, so neutemeljene. Razlog za zamudo izvedenca pri izdelavi mnenja ni bil neupravičen (najprej je bilo treba odločiti o zahtevi za izločitev izvedenca), poleg tega pa je določilo o kaznovanju v dispoziciji sodišča in ne stranke.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec delavca - mesto padca - garaža - klet - osvetlitev poti - ovira - opustitev dolžnega ravnanja - ravnanje oškodovanca - soprispevek k nastanku škode - deljena odgovornost za škodo
Tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja. Delo, ki je zahtevalo pozornost na stanje okolice, v pogojih slabe osvetlitve (brez dodatne svetilke), ji je onemogočilo, da bi vso pozornost usmerila v podlago oziroma da bi opazila trak.
pritožba oškodovanca kot tožilca - pravočasen predlog za pregon - zavrženje kazenske ovadbe - novela ZKP-N
Pritožba pa pravilno zatrjuje, da je vloga oškodovanke kot tožilke pravočasna. V času izdaje sklepa, to je 1. 10. 2019, ko je Okrožno državno tožilstvo njene kazenske ovadbe zavrglo, je ZKP v drugem odstavku 60. člena določal, da ima oškodovanec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh, odkar je prejel poročilo državnega tožilca, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje ali za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, oškodovanki kot tožilki pa je bil v obravnavani zadevi sklep o zavrženju kazenske ovadbe vročen 2. 12. 2019. V času vročitve sklepa je imela oškodovanka pravico nadaljevati kazenski pregon v 30 dneh od prejema sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, saj se od 20. 10. 2019 dalje uporablja novela ZKP-N, ki določa, da ima oškodovanec pravico začeti ali nadaljevati kazenski pregon v tridesetih dneh, odkar je prejel sporočilo iz prvega odstavka tega člena oziroma sklep o zavrženju kazenske ovadbe.
nespoštovanje sklepa o začasni odredbi - neupoštevanje začasne odredbe - kršitev začasne odredbe - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - denarna kazen - stiki očeta z otrokom - onemogočanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom
Ugotovitve, oprte na poročilo CSD in izpovedbo njene strokovne delavke, dajejo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da je mati stike, komaj so se vzpostavili in napredovali, onemogočila s pritiskanjem na otroka in z izražanjem negativnega odnosa do očeta.
Predlagateljica bi morala do drugačne odločitve sodišča ravnati po veljavni odredbi. To ne pomeni zgolj tega, da je otroka fizično pripeljala na CSD, pač pa bi morala vsaj vzdržati se svojega aktivnega ravnanja v smeri onemogočanja stikov.
ZNP-1 člen 98. DZ člen 7, 7/4, 138, 138/3, 141, 141/3, 141/4.
nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - otrokova korist - načelo varstva otrokove koristi - varovanje koristi otroka po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - izvedba dokazov - stiki otroka s staršem - pravica do sodnega varstva - izvrševanje stikov z otrokom - sporazum staršev - težko popravljiva škoda
Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen. Z zavrnitvijo predloga se njun položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede druge, “zamudnejše“ dokaze, lahko razpiše narok, mora pridobiti mnenje CSD. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi izrecno uveljavlja pritožnica), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva, otrokovo korist, ki bi jo moralo varovati celo po uradni dolžnosti, pa zanemari.
Če ni sporazuma staršev o stikih (ali če sporazum ni v korist otroka), jih mora urediti sodišče, saj odsotnost rednih stikov otroku povzroča škodo, ki hitro lahko postane zelo težko popravljiva.
odpravnina - delovna doba - upoštevanje delovne dobe
Pravilno je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je tožniku delovno razmerje v letu 1997 prenehalo na podlagi sporazuma, na podlagi katerega ni bil upravičen do odpravnine, tudi ne more priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine.
takse prosta pritožba - taksna oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Gre za sklep, ki je vsaj posredno povezan s postopkom odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, zato je po presoji pritožbenega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 pritožba zoper tak sklep takse prosta.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4. ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12b.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - prepozna dopolnitev predloga - zamuda prekluzivnega roka - zavrženje predloga
Rok iz drugega odstavka 108. člena ZPP je sodni in hkrati procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Vendar pa so tudi sodni roki prekluzivni, čeprav so podaljšljivi. Prekluziven je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Iz tega torej sledi, da dejstvo, ali je sodišče do prepoznega procesnega dejanja (v tem primeru do prejema prepozno vložene dopolnitve vloge) že odločilo o posledici zamude roka, ne more biti pomembno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035899
ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 75, 77, 77/1, 79. URS člen 19, 19/2. ZSV člen 41b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8-b. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 2, 3, 11. ZS člen 83, 83/2, 83/2-4.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev v varovani oddelek - prostorska stiska - institucionalno varstvo odraslih - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - trajanje ukrepa - oseba z duševno motnjo - demenca - bipolarna afektivna motnja - varstvo osebne svobode - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
V dosedanji sodni praksi so sodišča poudarjala, da mora problem prezasedenosti zavodov reševati izvršilna veja oblasti, ki je sodiščem v teh okoliščinah prepustila odločitev, da med prezasedenimi varovanimi oddelki zavodov izberejo tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil ustrezno namestitev, varstvo in terapevtsko obravnavo. Novejša sodna praksa VSRS poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, ki so resno ogrožene in kršene, če se osebe, ki potrebujejo institucionalno varstvo, namešča v polno zasedene ali prezasedene zavode.
Da bi varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju lahko izvajali le posebni socialno varstveni zavodi, v katerih so varovani oddelki namenjeni prav takšnim osebam, ZDZdr izrecno ne določa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00035902
URS člen 23, 25, 146. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - pravica do izjave - financiranje izvajanja nalog iz pristojnosti države
Iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne, da bi morala država zagotoviti brezplačna vlaganja pritožb in drugih pravnih sredstev zoper odločitve sodišč.