Za presojo dovoljenosti dokazov, ki so bili najdeni, ker so se znašli "na očeh", tako določba 217. kot 219.a člena določata le način ravnanja z njimi, ne pa kriterijev, kdaj je tako najden dokaz dovoljen. V sodni praksi so se v povezavi z ameriško doktrino plain view razvili kriteriji: (1) policist mora biti zakonito prisoten na mestu zasega, (2) najdeni predmeti morajo imeti domnevno obremenilni značaj; morajo kazati na drugo kaznivo dejanje in (3) najdba mora biti nenamerna, nepričakovana.
Elektronske naprave se pomembno razlikujejo od prostorov in predmetov v "običajnem" svetu, zato se njihova preiskava bistveno razlikuje od hišne preiskave glede drugega in tretjega kriterija. Da se lahko prepozna obremenilni značaj elektronsko shranjenega podatka, je treba tak podatek odpreti, ga napraviti dostopnega čutom in ga nato še pogledati, prebrati, poslušati. Če gre za elektronske podatke podobne listinam (npr. listina v elektronski obliki ali v elektronsko obliko pretvorjena listina, digitalna fotografija), se do vsebine zapisanih podatkov in informacij, katerih nosilec so, lahko dokopljemo šele s tem, da preberemo njihovo vsebino. V fizičnem svetu je večinoma zlahka možno preizkusiti naključnost najdbe (npr. ob vstopu v sobo zaradi iskanja drog policist na mizi zagleda pištolo). Tudi pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo, je samo dejstvo zaznave še ene osebe povsem nazorno. Pri listinah (v pisni, fizični obliki) je to, zaradi njihove narave, že bistveno težje: če policist v omari fasciklov išče določeno pogodbo, mora pogledati v vsak fascikel in (vsaj bežno) vsako listino v njem, da lahko ugotovi, ali je našel iskano listino; med njimi se lahko znajde "na očeh" tudi listina z domnevno obremenilnim značajem. V elektronskih napravah je to le še potencirano. Za presojo naključnosti najdbe dokaza je v tem primeru treba ugotoviti, ali je policist deloval v skladu s prvotno preiskavo (za katero je bila izdana sodna odredba).
ZPP člen 44, 44/3. OZ člen 255. ZST-1 člen 31, 32, 32/2.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - korekcijska dolžnost sodišča - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost spornega predmeta oziroma (nedenarnega) zahtevka, sodišču nalagata tako ZPP kot tudi ZST-1. Na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP sporno vrednost presoja v primeru, če se zaradi očitno previsoke ali prenizko napovedane vrednosti spora zastavlja vprašanje stvarne pristojnosti, na podlagi 31. člena ZST-1 pa ukrepa, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, tako da nastane vprašanje pravilne podlage za odmero sodne takse.
Pomen tega postopka se za tožnika kaže v prenehanju učinkov zadevnih pogodb o prenosu poslovnih deležev družbe S. d.o.o. v razmerju do tožnika, in sicer v obsegu njegovih terjatev do družbe Š. d.o.o., ki znašajo najmanj 1.600.000,00 EUR. Vrednost spornega predmeta je zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno oceniti glede na višino tožnikovih terjatev do njegovega dolžnika Š. d.o.o., katerih poplačilo si dejansko želi zagotoviti s predmetno tožbo.
Pri razlagi pojma oškodovanca kot tožilca je sodišče izhajalo iz pravilnega izhodišča, da sta za presojo upravičenosti prevzema kazenskega pregona temeljni določba 60. člena ZKP in 6. alineja 144. člena ZKP, pri čemer lahko kazenski pregon za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, potem, ko državni tožilec kazensko ovadbo zavrže, prevzame le tisti, ki ima tudi dejansko lastnost oškodovanca v zvezi s kaznivim dejanjem. To pa je le tisti, katerega kakšna osebna ali premoženjska pravica je neposredno prekršena ali ogrožena
V konkretnem primeru je treba kot popolno dopustiti tudi pritožbo, ki je v konkretnem primeru opremljena le s fotokopiranim lastnoročnim (namesto neposrednim lastnoročnim) podpisom pritožnika, saj bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v pritožnikovo tudi z Ustavo zagotovljeno pravico do pritožbe.
prehod terjatve na novega upnika - prehod terjatve - pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - dolžnikov ugovor - vsebinska odločitev - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Če se dolžnik v ugovoru ne strinja, da je terjatev iz izvršilnega naslova prešla na upnika na podlagi javne ali po zakonu overjene zasebne listine, lahko temu ugovarja iz razloga, da terjatev na novega upnika ni prešla, dokazno moč kvalificiranih listin pa izpodbija z ustreznimi trditvami in dokazi in s tem izpodbija stvarno legitimacijo upnika. Obličnost teh listin je predpisana ad probationem in ne ad valorem, na kar upnik pravilno opozarja v pritožbi. Pravila o veljavnosti pravnega posla so določena v materialnopravnih predpisih.
Izvršba je bila opravljena, realizirana pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi iz dolžnikovih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, zato mora biti odločitev o ugovoru vsebinska. Od nje je namreč odvisno, ali bo dolžnik imel možnost zahtevati nazaj tisto, kar je upnik v izvršbi dobil.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00034202
OZ člen 336, 352/1, 352/2, 352/3. ZGD-1 člen 251, 328.
actio pro socio - odškodninska odgovornost direktorja - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda
Iz teh razlogov je razvidno, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo (zgolj) tek subjektivnega roka za zastaranje iz prvega odstavka 352. člena OZ, kar je nepravilno. Zakonska ureditev iz prvega (triletni subjektivni rok) in drugega odstavka (petletni objektivni rok) 352. člena OZ je namreč predpisana za terjatve iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti, medtem ko za terjatve iz naslova poslovne odškodninske obveznosti velja določba tretjega odstavka 352. člena OZ, pri čemer zastaralni rok pri le-teh teče od trenutka, ko je imel oškodovanec pravico zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti (oz. v tem primeru povračilo škode). Iz vidika pravilne uporabe navedenih zakonskih določb je torej v obravnavanem primeru bistveno, kdaj je imel oškodovanec pravico od toženca, ki naj bi prekršil pogodbeno obveznost (iz naslova poslovodenja D. P.), zahtevati povračilo škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033298
URS člen 29. KZ-1 člen 241, 241/2, 241/4.
kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - nedovoljeno sprejemanje daril - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - kataloško kaznivo dejanje - pravica do obrambe - seznanitev z listinami in dokazi
Sodišče prve stopnje se v točki 5 napadene sodbe utemeljeno sklicuje na citirana sklepa, kakor tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017, ki v enainštiridesetem odstavku jasno in nedvoumno predvideva in obravnava procesno situacijo, kakršna je v obravnavani zadevi. Gre za situacijo, ki, v nasprotju s prepričanje pritožbe, dopušča uporabo izsledkov PPU po preteku dveh let od zaključka izvajanja v primeru, da so ti bili uporabljeni v roku dveh let za prvoten namen pridobitve (čemur je bilo zadoščeno s pravočasnim začetkom kazenskega pregona v zadevi X K 13176/2011), in po kateri se gradivo še naprej hrani toliko časa, dokler se hrani kazenski spis. Če se v tem času pokaže potreba po uporabi izsledkov še v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen (kot je to bilo v primeru obdolženca), oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen, pa se ti izsledki lahko uporabijo, vse pod pogojem, da gre za kataloško kaznivo dejanje, kar je prav tako v konkretnem primeru izpolnjeno. Če je državni tožilec pravočasno začel kazenski pregon, sodišče shrani ves material, pridobljen s PPU, torej tudi izsledke PPU, ki so očitno nepovezani s kaznivim dejanjem, ki ga tožilstvo očita obdolžencu (prim. tč. 30 citirane odločbe Ustavnega sodišča). Pritožbene navedbe v zvezi z zakonitostjo pridobljenih dokazov so glede na vse navedeno neutemeljene.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Ker je pritožnik predlagal oprostitev plačila sodne takse skoraj leto dni po koncu zapuščinskega postopka in potem, ko je že prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse, je njegov predlog prepozen.
S tem, ko tožnik po sporni cesti na toženčevi nepremičnini hodi in vozi z motornimi vozili, le-te ne uživa in je tudi ne uporablja za osebno potrebo. Raba je namreč služnostna pravica rabiti tujo stvar samo za osebno potrebo. V toženčevi trditveni podlagi ni prerekanja tožnikove trditve, da cesto na toženčevi nepremičnini uporablja za dostop do svojih kmetijskih površin in za njihovo ekonomsko izkoriščanje, ne pa za svoje osebne potrebe.
ZPP v 318. členu sicer izrecno ne določa, kakšno mora biti ravnanje sodišča v zvezi s tožnikovo dopolnitvijo tožbe, vendar je teorija in sodna praksa zavzela stališče, da mora sodišče z novimi navedbami tožnika in s sklepom sodišča s pozivom na dopolnitev tožbe, seznaniti toženca ter tožnikovo dopolnitev tožbe vnovič vročiti tožencu v odgovor. Šele, če toženec tudi takrat, ko je seznanjen tako s pogledi sodišča na sklepčnost tožbe kot tožnikovim odzivom na to stališče, ostane pasiven, pa lahko sodišče prve stopnje, ob izpolnitvi tudi drugih pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, izda zamudno sodbo.
izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe - neizveden rubež
Ker pa izvršitelj rubeža premičnin prvega dolžnika in drugega dolžnika še ni opravil, je sodišče zmotno ustavilo izvršbo na premičnine prvega in tretjega dolžnika.
prekinitev postopka - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka za odgovor na tožbo - sklep o nadaljevanju postopka
Sodišče prve stopnje je sklep o prekinitvi postopka izdalo v času teka 30 dnevnega roka (277. člen ZPP) po vročeni tožbi tožencu v odgovor. Po določbi prvega odstavka 207. člena ZPP ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki določeni za pravdna dejanja. Torej tudi rok za odgovor na tožbo. Po določbi četrtega odstavka 208. člena ZPP pa roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka.
Sodišče lahko odloča o izvršilnih stroških tudi po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, poleg tega pa iz spisa izhaja, da je v predmetnem izvršilnem postopku še vedno v teku postopek v zvezi s seznamom dolžnikovega premoženja.
Dokončni obračun izvršitelja je zadostna podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, zato upniku ni potrebno izkazati, da je stroške izvršitelju že plačal.
Kot je razvidno iz podatkov v spisu je bila pritožba na sodišče prve stopnje poslana s priporočeno pošto 5. 2. 2020, kar je po izteku pritožbenega roka in je prepozna.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - razlog za obnovo postopka - nova dejstva - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Postopek odločanja o predlogu za obnovo poteka v več fazah, kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče. Najprej se predlog presoja izključno s procesnega vidika. V okviru 10. točke 394. člena ZPP to pomeni, da se (poleg pravočasnosti in dovoljenosti predloga) presoja, ali stranka predlog sploh opira na neko novo dejstvo ali nov dokaz. Šele če je odgovor na to pritrdilen, se opravi preliminarna presoja, ali bi tako novo dejstvo oziroma nov dokaz utegnil privesti do odločbe, ki bo za konkretno stranko ugodnejša.
Dolžnica konkretizirano pritožbeno ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da ob vložitvi ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni plačala sodne takse, da sodne takse ni plača niti v roku iz plačilnega naloga in da v predmetni zadevi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se ugovor zoper sklep o izvršbi skladno s petim odstavkom 29b. člena ZIZ šteje za umaknjen.
ZIZ člen 24, 24/1. ZGD-1 člen 635, 635/2, 635/2 - 1.
prehod terjatve - izčlenitev - delitveni načrt - sklep o vpisu v sodni register - vpis delitve družbe v sodni register
Ker glede na zgoraj navedeno materialno pravo, terjatev ob izčlenitvi preide na novo ustanovljeno družbo z vpisom delitve v register, pri tem pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter spisovnih podatkov ne izhaja, da bi upnik v predlogu za izvršbo sklep o vpisu izčlenitve pri subjektu A. d.d. določno označil (glede na podatke Ajpes gre za sklep Srg 2018/38178 z dne 22. 10. 2018) oziroma ga k elektronskemu predlogu za izvršbo priložil, niti ni tega storil v odgovoru na ugovor, je pritrditi pritožbi, da so bile ugovorne trditve o tem, da upnik ni izkazal pogojev po prvem odstavku 24. člena ZIZ, utemeljene.
zaslišanje priče - dokazna ocena priče - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - predlog za izločitev dokazov
Priči je dovoljeno predočiti uradni zaznamek o zbranih obvestilih, kar je v primerih, ko se priča določenih stvari ne spomni oziroma ko izpoveduje drugače, kot izhaja iz uradnega zaznamka, tudi smiselno, saj lahko sodišče na takšen način preveri in oceni njeno verodostojnost.
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 105, 371, 371/1, 371/1-11, 358, 358/1-1, 358/1-3, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilne priče - pomanjkljiva dokazna ocena - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi - nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje - sodba je sama s seboj v nasprotju
Gre za obremenilno pričo, ki je za presojo v obravnavani zadevi odločilnega pomena. Ker izpodbijana sodba o izpovedi navedene priče in s tem o odločilnem dejstvu nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob navedenem je pripomniti, da s povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, še posebej, če se izpovedba priče nanaša na odločilna dejstva, to je tista, ki so pomembna za presojo o krivdi obdolženca za očitano mu kaznivo dejanje.
ZIZ člen 20a, 55. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2.
ničnost izvršilnega naslova - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da skladno s prevladujočo sodno prakso, izvršilno sodišče materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova ne sme presojati, saj za to podlage v določbi 55. člena ZIZ ni. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na odločbo sodišča EU C-407/18 z dne 26. 6. 2019 ter sklep VSM I Ip 289/2017 z dne 14. 6. 2017 so pravno nepomembne, ker odločbi s predmetno zadevo nista primerljivi in zato sodišče druge stopnje na njih ni odgovarjalo. Navedeni odločbi sta namreč bili izdani v zvezi s potrošniškimi krediti in Direktivo Sveta 93/13 EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, dolžnik predmetne zadeve pa je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa zastavitelj za obveznost kreditojemalca Z. – prodaja A. K. s.p., ki je kredit glede na izvršilni naslov vzel zaradi nakupa poslovnega prostora, torej je kreditojemalec pravna oseba, ki je vzela kredit za namen njene poslovne oziroma poklicne dejavnosti.