prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija
Sodišče je torej pravilno štelo, da obstaja spor o tem, ali je navedena pogodba veljavna. Ker gre za sporno dejstvo, od katerega je odvisen obseg zapuščine in s tem vrednost dednega deleža pritožnice, je sodišče prve stopnje skladno z določbo 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) prekinilo zapuščinski postopek. Pravilno pa je uporabilo tudi določbo prvega odstavka 213. člena ZD, s tem ko je na pravdo napotilo pritožnico. Glede na vsebino predloženega notarskega zapisa in opozorila notarja o obveznostih, ki jih prevzemnik zaščitene kmetije prevzame za oskrbo in preživljanje izročevalcev, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica A. P. ml., da je zakoniti lastnik zaščitene kmetije, ki ne spada v zapuščino po zapustnikih verjetnejša od pravice dedinje P. P. do dednega deleža od zaščitene kmetije, ki naj bi spadala v zapuščino po zapustnikih. Zapuščinsko sodišče je nadalje tudi pravilno štelo, da so trditve pritožnice manj verjetne od trditev preostalih dedičev, ki niso zatrjevali, da bi bila navedena pogodba le navidezna in s tem neodplačna, in jo napotilo na vložitev tožbe zoper sodediče, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - fizični napad
Pritožbeno sodišče poudarja, da je kakršnikoli pretep na delovnem mestu oziroma fizični napad na sodelavca obsojanja vreden in ni dopustna nobena toleranca. V vsakem primeru takšno ravnanje po vseh pravnih standardih pomeni hujšo kršitev. Glede na okoliščine primera pa gre tudi za takšno hujšo kršitev, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče niti do izteka odpovednega roka.
KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZOPOKD člen 25, 25-8. ZGD-1 člen 504.
storilec kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - lastnik stvari - direktor gospodarske družbe - odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe
Direktor družbe je v smislu vsebine členov 504 ZGD in ostalih tisti, ki na podlagi pooblastila upravlja premoženje družbe in je lahko storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1, ki je bilo storjeno v imenu, na račun ali v korist pravne osebe. Direktor izraža voljo družbe, dolžan je poslovati vestno in pošteno, je odgovoren za poslovanje družbe in deluje v korist lastnikov. Pravna oseba pa je samostojna oseba, katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov in namenjeno gospodarski dejavnosti. Storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1 je lahko le lastnik stvari ali premoženja, zoper katerega teče postopek prisilne izvršbe. Namen te zakonske določbe je sankcionirati tista ravnanja, ki v postopku prisilne izvršbe preprečijo upnikovo poplačilo terjatev. Na podlagi 223. člena KZ-1 je pravna oseba odgovorna za to kaznivo dejanje, če njen direktor stori kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora
Terjatev za izpraznitev in izročitev, ki vsebuje tudi kondikcijski zahtevek, ob sklenitvi pogodbe, ki je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, še ni obstajala, zato je takrat izrečeno soglasje za neposredno izvršljivost notarskega zapisa ne more pokriti.
izvršilni postopek - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - subjektivni rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Zaradi preprečitve zlorab, ko dolžniki v izvršilnem postopku zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti uporabljajo za zavlačevanje postopka, je bil z novelo ZIZ-L določen primerno dolg subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila.
SPZ člen 65, 72. ZNP-1 člen 162. ZZZDR člen 51, 51/2.
tožba za ugotovitev solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno premoženje bivših zakoncev - pridobitev solastninske pravice - oblikovanje tožbenega zahtevka - delitev skupnega premoženja v pravdi - izjema od splošnega pravila - posebne okoliščine - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - ustni dogovor - vsebina dogovora - dovoljenje za gradnjo - soglasje solastnika - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Po ustaljeni sodni praksi zahtevki v zvezi s skupnim premoženjem (bivših) partnerjev (zakonskih, izvenzakonskih, istospolnih) sestoje iz ugotovitvenega zahtevka, da določeno premoženje spada v skupno premoženje, in ugotovitvenega zahtevka, koliko znašata deleža na skupnem premoženju. Delitev skupnega premoženja se praviloma opravi v nepravdnem postopku (162. člen ZNP-1). Sodna praksa izjemoma omogoča, da nekdanji zakonec doseže delitev skupnega premoženja že v pravdi, če to upravičujejo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; če je eden od zakoncev skupno premoženje odsvojil …). To stori tako, da poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti (poudarilo višje sodišče), zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali oblikovanje solastnine in izstavitev z. k. listine. Take posebne okoliščine, ki upravičujejo delitev skupnega premoženja v pravdi (čemur je sicer namenjen nepravdni postopek), pa je treba v pravdnem postopku ugotoviti in za začetek zatrjevati.
Skupno premoženje (skupna lastnina) in solastnina sta dva različna stvarnopravna instituta. Tožničin zahtevek je nesklepčen že iz razloga, ker na podlagi trditev o obstoju zakonske zveze in pridobivanju premoženja (kar bi utegnilo kazati na nastanek skupne lastnine) zahteva ugotovitev solastninske pravice.
Sklepčnost pomeni, da določena vloga (praviloma tožba) ali niz vlog določene stranke v pravdnem postopku vsebuje zaokroženo celoto trditev, ki ob pravilni uporabi materialnega prava omogočajo sodišču izrek pravne posledice, za katero se zavzema stranka. Nesklepčnost je nasprotje sklepčnosti in pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Drugače povedano: nesklepčen je zahtevek, ki mu po materialnem pravu ni mogoče ugoditi, četudi bi bila vsa navedena dejstva resnična.
Tožnica je trdila, da je gradila z dovoljenjem toženčevih staršev, vendar dovoljenje nekomu, da lahko gradi, še ne pomeni, da lastnik stvari, na kateri tretji gradi, avtomatično privoli v spremembo (so)lastninskih razmerij. Trditev o dogovoru o spremembah lastništva pa tožnica tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča sploh ni podala; v tožbi o tem ni niti besede, enako v prvi in drugi pripravljalni vlogi tožnice (v vseh teh vlogah le opisuje gradnjo s tehničnega in ekonomskega vidika), v tretji vlogi (z dne 13. 9. 2018) pa navede, da je oče toženca pravdnima strankama dovolil gradnjo (list. št. 68) in da je gradnja potekala z izrecnim soglasjem in dogovorom med staršema toženca in pravdnima strankama (list. št. 69). Trditev o tem, da je toženčev oče dal »soglasje za gradnjo,« četudi bi bila resnična, lahko pomeni le to, da je soglašal, da tožnica opravi določene spremembe na njegovi nepremičnini; da zoper njo ne bo naperil posestne, negatorne ali odškodninske tožbe ipd., nikakor pa še ne pomeni, da je pristal na to, da bo tožnica pridobila na njegovi nepremičnini solastniški delež; taka vsebina dogovora bi morala biti izrecno zatrjevana, vendar ni bila.
cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - neposredno zaslišanje izvedenca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Ker je ob vsem povzetem navedeno cenitveno poročilo bilo odločilnega pomena za odločitev o tržni vrednosti nepremičnin, na katere je bila dovoljena izvršba, cenilec v odgovoru na pripombe dolžnika svojega poročila ni vsebinsko nadgradil glede vseh pripomb, stranke postopka pa imajo skladno z določbo drugega odstavka 289. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico cenilcu postavljati vprašanja na naroku, so pritožbeni očitki o kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče zavrnilo dolžnikov predlog za zaslišanje cenilca na naroku, utemeljeni, saj popolnost izvedenskega mnenja ni pravilen razlog za opustitev zaslišanja cenilca, ker je dokaz z izvedencem glede na zakonsko dikcijo primarno ustni dokaz.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora izbiro zavoda opraviti sodišče in ne izvedenec, v izpodbijanem sklepu pa sodišče prve stopnje ni obrazložilo razlogov, zakaj ni izbralo katerega od drugih treh posebnih socialno varstvenih zavodov. Sodišče prve stopnje zato ni popolnoma ugotovilo pravno relevantnega dejanskega stanja in je izpodbijana odločitev preuranjena.
dejanska trditvena in dokazna podlaga - omejitev izvršbe - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo
Na dolžniku je dokazno breme o tem, da tako predlagana preusmeritev izvršbe zadošča za poplačilo denarne terjatve, kar pa pomeni, da mora biti takšna omejitev v korist upnika in da se upnik lahko še vedno poplača na najhitrejši in najenostavnejši način. Ob tem da iz obrazložitve prvostopnega sklepa izhaja, da dolžnik v predlogu za omejitev izvršbe ni navajal nobenih podatkov o višini njegove plače ter je celo navajal, da zadnje leto zaradi bolniškega staleža prejema le nadomestilo plače, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer izkazal, da bo izvršba z rubežem plače oziroma denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet zadoščala za poplačilo terjatve.
posojilna pogodba - družbena pogodba - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - notar iz tujine
Med pravdnima strankama je bila sklenjena posojilna pogodba in ne družbena pogodba med dvema družbenikoma.
Tožba je bila vložena v Republiki Sloveniji tako, da se za presojo te posojilne pogodbe uporablja slovensko pravo, po katerem pa bi morala biti listina, da bi bila izvršilni naslov, sestavljena v predpisani obliki po Zakonu o notariatu, čemur pa ni tako. Iz obličnosti te pogodbe izhaja le to, da je bila pogodba sklenjena pred romunskim notarjem v ..., kot pa je že povedano ne ustreza obliki za neposredno izvršljivost po slovenskem pravu. V pogodbi je sicer zapisano, da gre za javno listino in za izvršilni naslov, vendar takšen zapis kot že obrazloženo, ne ustreza pojmu neposredne izvršljivosti listine po Zakonu o notariatu.
Izvajanje dokazov za ugotavljanje dejstev, ki so po presoji sodišča že dokazana z vsebino predloženih listin, za katere tudi ni bilo zatrjevano, da so nepopolne ali nepravilne, ni bilo potrebno.
Sposobnost, ki jo ima določena oseba, ki je sicer dementna, v pogledu razumevanja pomena oporoke in njenih posledic, je treba presojati v vsakem primeru posebej.
Ker tožnik ni zapustničin univerzalni pravni naslednik, ob upoštevanju 243. člena ZZK-1 tudi za izbrisno tožbo, s katero zatrjuje kršitev zapustničine lastninske pravice, ni legitimiran.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - nekrivdni razlogi
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zahtevati samo zaradi razlogov, ki jih predlagatelj ni zakrivil. Glede na to, da iz navedb pooblaščenke nasprotnih udeležencev izhaja, da se nasprotna udeleženca naroka dne 1. 2. 2019 nista udeležila iz razloga, ker sta vedela, da bo na njem prisotna direktorica predlagatelja, njune neudeležbe na naroku dne 1. 2. 2019, po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za njuno nezakrivljeno dejanjem, ampak za njuno zavestno odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035335
OZ člen 1012, 1019. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 212, 214, 214/2.
kreditna pogodba - odstop od kreditne pogodbe - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - porok in plačnik - odgovornost poroka za plačilo - postopek osebnega stečaja - stečaj nad glavnim dolžnikom - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - trditveno breme - zanikanje dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - višina terjatve - odločanje v pritožbenem postopku - prekinitev pravdnega postopka zaradi stečaja
Toženka se je za plačilo preostalega dolga po kreditni pogodbi zavezala kot porok in plačnik in zato odgovarja enako kot dolžnik na podlagi določb 1012. in 1019. člena OZ. Dejstvo, da sta glavna dolžnica in njen mož kot porok razglasila osebni stečaj, na njeno obveznost nima vpliva.
ZIZ člen 3, 34, 34/3, 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pomanjkljivi razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Prav tako pa sodišče druge stopnje glede na okoliščino, da ob tem ko predmetna izvršba zaradi izterjave denarne terjatve višini 3.794,99 EUR že teče na plačo in premičnine, pri dovolitvi izvršbe še na 15 dolžnikovih nepremičnin manjkajo razlogi o sorazmernosti posega v dolžnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj se glede na določbo 3. člena ZIZ izvršba za poplačilo denarne terjatve lahko dovoli (in opravi) le v obsegu, ki je za njeno poplačilo potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033279
OZ člen 190. ZPP člen 254, 254/3.
neupravičena pridobitev - uporabnina - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina - neprofitna najemnina za stanovanje - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je dokaz z izvedencem izvedlo v celoti in v skladu z zakonom. Pisno mnenje izvedenca je posredovalo pravdnima strankama, ki sta imeli možnost nanj podati pripombe. Po prejemu tožničinih pripomb je izvedenec pripravil pisno dopolnitev mnenja. Ker je tožnica podala pripombe tudi na dopolnjeno mnenje, je sodišče prve stopnje izvedenca zaslišalo na naroku. ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je namreč ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno, in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP). Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
obveznost izplačila nadomestila plače - delovno razmerje - neupravičena odsotnost z dela - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da četudi je bil upnik pri dolžniku v mesecu novembru (konkretno do 22. 11. 2019) še v delovnem razmerju, pa je bil neopravičeno odsoten z dela od 21. 10. 2019 do 22. 11. 2019, ko so mu po postopku izredne odpovedi tudi prekinili pogodbo o zaposlitvi. Take ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, saj glede na sodno prakso, obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo.
URS člen 33, 156. ZIZ člen 71, 71/2. ZUstS člen 23, 23/1, 28, 28/1, 28/2.
prekinitev izvršilnega postopka - protiustavnost zakonske določbe - odlog izvršbe - obrazloženost sklepa o prekinitvi postopka - postopek pred Ustavnim sodiščem
Sodišče mora pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice glede prekinitve postopka upoštevati splošna načela, ki urejajo pravičen postopek v okviru, ki temelji na pravu. Tako mora pri navedenem izvrševanju upoštevati ne le interes ene stranke, ampak tudi interes drugih strank. Odločitev, ali se postopek prekine, mora biti posledica tehtanja zadevnih interesov.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00032518
ZIZ člen 59, 60. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - zavarovanje posojila - komisorni dogovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo enakosti orožij - odmera odvetniških stroškov
Upoštevaje ugovore toženk v smeri pomanjkanja trditev in njihove navedbe, da je bil nakup financiran iz dolžničinega posebnega premoženja, bi moral tožnik svoje trditve, ki sicer predstavljajo le prepis zakonske določbe, konkretizirati (vsaj) s trditvami, na kakšen način sta z dolžnico pridobivala sredstva z delom (trditve glede zaposlitve, opravljanja dejavnosti, ipd.) in v kakšni višini. Izvedba dokazov pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti.
Stališče, po katerem bi ena stranka (tožnik) imela možnost v postopku vložiti dve vlogi, nasprotna stranka pa le eno, nasprotuje načelu enakosti orožij v kontradiktornem pravdnem postopku in mu zato ni mogoče slediti.
pripor - begosumnost - stalno ali začasno prebivališče tujca v RS - javljanje na policijski postaji
V primeru, ko obtoženec nima bivališča oziroma prebivališča v Republiki Sloveniji, pritožbeno predlagana ukrepa javljanja na policijsko postajo in obljuba, da ne bo zapustil bivališča, ne prideta v poštev za preprečitev obtoženčeve begosumnosti.