ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
invalidnina za telesno okvaro - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - neskrbnost - sprememba sklepa
Neutemeljeno je priznanje nagrade in stroškov v višini 457,99 EUR, saj je do potrebe po izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja prišlo zaradi neskrbnosti izvedenskega organa.
ZPP člen 185, 185/1, 187, 187/1, 192, 192/1, 192/2.
subjektivna razširitev tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - naknadno sosporništvo - eventualno sosporništvo - privolitev novega toženca - nova tožba - subjektivna sprememba tožbe
Tožnica bi na podlagi prvega odstavka 192. člena ZPP s tožbo lahko zajela obe toženki tako, da bi zahtevala, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti drugi toženki, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prvi toženki (eventualno sosporništvo). A takšna zahtevka bi morala postaviti že v tožbi. Drugi odstavek 192. člena ZPP sicer omogoča, da se kasneje, do konca glavne obravnave, tožba razširi na novega toženca, a je za naknadno sosporništvo potrebna njegova privolitev.
Če razširitev tožbe vsebuje vse sestavine tožbe, se ob izrecnem tožničinem predlogu (za primer, da sodišče spremembe oziroma razširitve tožbe ne bi dovolilo) takšna razširitev tožbe lahko šteje kot nova tožba zoper to (novo) toženko.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065044
ZMZPP člen 1, 19, 20. ABGB paragraf 879, 891, 1347, 1357. KschG člen 3, 6, 6/1-13, 25c, 25d. ZPP člen 212, 337, 337/1.
uporaba tujega materialnega prava - avstrijsko pravo - kreditna pogodba - porok - solidarni porok - solidarni porok in plačnik - potrošnik - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - družbenik - poslovodja
Iz odločbe Sodišča EU C-269/95, na katero se med drugim sklicujeta pritožnika, izhaja ravno zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje na podlagi že citiranega ugotovljenega dejanskega stanja. Med sklenjena razmerja, kjer se uporabljajo pravila o varstvu potrošnikov, spadajo samo tiste pogodbe, sklenjene z namenom zadovoljevanja lastnih potreb posameznika v smislu zasebne potrošnje kot ekonomsko šibkejše stranke. Po drugi strani pa posebna zaščita, ki jo želijo zagotoviti te določbe, ni upravičena v primeru pogodb za trgovinsko ali poklicno dejavnost, kar sta ob sklepanju spornih pogodb počela pritožnika.
ZIZ člen 15, 24, 24/1, 24/2, 24/4, 24/5, 29b, 29b/5, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 55/1-12, 56a, 56a/1. ZD člen 142, 142/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - pravnomočen sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršbe zoper dediče - aktivni in pasivni družbenik - novi dolžnik - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - ugovor pasivne legitimacije
Člen 24 ZIZ predvideva dva različna dejanska položaja v zvezi z odstopom od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu. Tako lahko upnik že v predlogu za izvršbo predlaga dovolitev izvršbe zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Sklep o izvršbi se torej v takem primeru ne nanaša na dolžnika po izvršilnem naslovu, temveč na njegovega materialnopravnega naslednika. Le-ta ima posledično kot dolžnik po sklepu o izvršbi možnost vložitve rednega ugovora zoper le-tega in lahko v njem uveljavlja vse ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ. Drug možen položaj iz člena 24 ZIZ pa je, ko pride do prehoda obveznosti ali predmeta izvršbe (torej do materialnopravnega nasledstva) med samim izvršilnim postopkom in upnik posledično predlaga, da se že dovoljena izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika – pravnega naslednika dolžnika po sklepu o izvršbi. Tudi tak novi dolžnik ima pravico do obrambe pred izvršbo, vendar v manjšem obsegu kot prvotni dolžnik po sklepu o izvršbi. Skladno s prvim odstavkom 56.a člena ZIZ lahko tako novi dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi (le) iz razloga, da obveznost ni prešla nanj (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ob pogojih iz 56. člena ZIZ tudi ugovor po izteku roka (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Drugače pa velja glede drugih ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Novi dolžnik mora namreč izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko sam vstopi v postopek (četrti odstavek 24. člena ZIZ).
Dolžnik A. A. kot dedič prejšnje dolžnice – družbenice B. B. v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56.a člena ZIZ pravico uveljavljati, da obveznost zapustnice ni prešla nanj, vendar le iz razlogov, kot izhajajo iz prvega odstavka 142. ZD. Ne more pa več sedanji dolžnik – dedič terjatvi nasprotovati po temelju, niti uveljavljati, da terjatev ni mogla preiti od prvotnega dolžnika – izbrisane družbe C. d. o. o. na njeno družbenico in dolžnikovo pravno prednico, B. B. Glede na pravnomočnost sklepa o izvršbi z dne 10. 12. 2008 in sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico – družbenico B. B. z dne 1. 10. 2010 navedeno ni dopustno, takšne razloge sta imela možnost uveljavljati dolžnik po sklepu o izvršbi – družba C. d. o. o. v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 10. 12. 2008, oziroma družbenica B. B. v ugovoru zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56. a člena ZIZ.
Novela se ZFPPIPP-A v obravnavanem primeru ne uporablja, saj je bila družba C. d. o. o. iz sodnega registra izbrisana dne 20. 4. 2009, spremenjena ureditev pa se uporablja le za družbe, izbrisane po uveljavitvi ZFPPIPP-A, to je po 13. 6. 2009. Na pravni položaj družbenice B. B. tako sprememba določb od šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 496. člena ZFPPIPP ni vplivala, kar pomeni, da bi zanjo še vedno veljala prejšnja, ugodnejša ureditev, po kateri so za obveznosti izbrisane družbe odgovarjali le družbeniki, ki so imeli položaj družbenika ob samem izbrisu. Posledično za konkreten primer tudi ni pravno upoštevno, da so bile z novelo ZFPPIPP-A spremenjene določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 496. člena ZFPPIPP kasneje razveljavljene.
Zgolj dejstvo, da je bil tožnik s strani delodajalca napoten, da opravlja delo za družbo A. d. o. o., pri čemer je utrpel poškodbo, ob odsotnosti sklenitve posebne pogodbe o zaposlitvi in dogovora med delodajalcem in uporabnikom v smislu določil 59. do 63. člena ZDR-1 za pristojnost delovnega sodišča ne zadošča (prim. sklepe VSRS VIII R 15/2018, VIII R 3/2016, VIII R 4/2014).
Za spor med tožnikom in družbo A. d. o. o. torej ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot tudi ne na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot to zmotno meni pritožba, saj med tožnikom in družbo A. d. o. o. ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te družbe (prvo toženko).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062735
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1, 179/2, 299. ZPP člen 154, 154/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - amputacija okončin - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - sodna praksa - pričakovana bodoča škoda - denarna renta - navadna škoda - tek zakonskih zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka
Tožnik je utrpel poškodbe, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvrščajo od II. do V. kategorije, pri čemer kar tri poškodbe dosegajo IV. kategorijo, amputacija desne roke nad komolcem pa V. kategorijo. Gre za zelo hud primer. Odškodnine za primerljive poškodbe iz te kategorije se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 93 in 162 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, medtem ko izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna.
Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.
ZD člen 213, 213/1. DZ člen 67. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje zakoncev - vpis pravice v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica
V 11. členu SPZ je uzakonjena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Drži sicer, da lahko ta domneva trči v domnevo, ki jo ZZZDR oziroma DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja, vendar je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice v slabšem položaju od že vknjižene lastninske pravice. Tako stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.
ZVrt člen 22, 24, 24/2, 29, 29/2, 32, 32/4, 46a. Zvrt-G člen 17. ZUPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 34, 35, 42.
znižano plačilo vrtca - delna oprostitev plačila - pravica do znižanega plačila vrtca - zakonska podlaga - uveljavljanje pravice - odločba o znižanju plačila vrtca - pogodba o medsebojnih obveznostih med vrtcem in starši
Toženka bi morala znižanje plačila vrtca za drugega otroka v smislu delne oprostitve plačila uveljavljati pred CSD, ki o tem ne odloča (kot tudi ne vrtec) po uradni dolžnosti, saj je tudi delna oprostitev plačila vrtca vezana na odločbo CSD in je vrtec ne more upoštevati avtomatično.
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi tudi pravice do subvencioniranja plačila vrtca, gre za sistemsko ureditev, pri čemer mora biti o pravici oziroma pravnem razmerju glede plačila staršev za vrtec, ki ima sicer podlago v materialnem predpisu, odločeno z odločbo. Da se upravičencu prizna določena pravica, mora biti ta uveljavljena in o njej posledično tudi odločeno.
Pravico je treba uveljavljati pred CSD in posamezniku ne pripada že na podlagi zakona, prav tako je vrtec ne more in je ni dolžan upoštevati na podlagi zakona. Ne v ZUPJS ne v ZVrt ni določeno, da se ta pravica upošteva sama po sebi, temveč jo je treba uveljavljati po za to predpisanem postopku, četudi gre za birokratsko delo.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 74, 74/2, 210, 210/1, 210/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najem - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost navedb - stroški odgovora na predlog za odlog - potrebnost stroškov
Predlog po 210. členu ZIZ je mogoče vložiti v izvršilnem postopku, v katerem je predmet prodaje nepremičnina (stanovanjska hiša ali stanovanje), in ne v izvršilnem postopku, v katerem gre za izpraznitev nepremičnine (stanovanjske hiše ali stanovanja).
Pravno varovana škoda mora nastati posebej oziroma se mora odraziti v drugih okoliščinah ali dobrinah ter mora tako presegati tisto škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe.
Dokazni predlog, da se bo nek dokaz izvedel »po potrebi«, pomeni pavšalno predlagan dokaz. Dolžnika sta tista, ki morata oceniti, ali je nek dokaz za dokazovanje njunih (ugovornih) trditev potreben ali ne, kar pomeni, da je potrebnost določenega dokaza odvisna izključno od njune potrebe ali naj se ta dokaz izvede ali ne – vse to izhaja že iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
Upnik je bil s strani sodišča prve stopnje izredno pozvan, da na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe odgovori. Zato je očitno, da očitno sodišče prve stopnje ni že a priori štelo, da sta predloga neutemeljena, sicer bi ju brez pozivanja upnika na odgovor zavrnilo. Če je sodišče prve stopnje po prejemu upnikovega odgovora spoznalo, da sta oba predloga neutemeljena, je neustrezno sklicevanje, da upnikovo nestrinjanje s predlogi v ničemer ni pripomoglo k odločitvi. Lahko da res ni pripomoglo, a v trenutku, ko je upnik prejel poziv sodišča, naj odgovori na oba predloga, le ni mogel vedeti, kako sodišče razume predloga. Glede na to je upnik ravnal razumno in na predloga odgovoril, s tem pa so stroški vloge že samo zaradi poziva na odgovor postali za izvršbo potrebni.
ZIZ člen 11, 189, 189/6, 192, 192/1. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-5.
prodaja nepremičnine - domik in izročitev nepremičnine - dovoljenost pritožbe - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - zemljiška knjiga - rok za izpraznitev
Prvi odstavek 192. člena ZIZ res določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to še ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan. ZIZ namreč ne določa časovnega obdobja oziroma razmika, ki bi moral preteči med izdajo obeh sklepov, vmesna visečnost med obema sklepoma pa je potrebna predvsem zato, da kupec, ki mu je nepremičnina domaknjena, lahko plača kupnino oziroma, da se v vmesnem času razčistijo vprašanja v zvezi s kupnino (morebitna oprostitev plačila kupnine, določitev primernega roka za plačilo kupnine ...). V predmetni zadevi je kupec kupnino plačal naslednji dan po opravljeni dražbi, to je pred izdajo sklepa o domiku, zato odločanje o teh vprašanjih in s tem povezano čakanje ni bilo potrebno. Dodati pa je še treba, da je tudi sicer sklep sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu glede na obliko izreka izpodbijanega sklepa po vrstnem redu izdalo po izdaji sklepa o domiku, kot to predvideva ZIZ.
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine odloči, da se izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Sodišče je odločilo, da se izbriše pravice in bremena v skladu z določbami 89. člena ZZK-1. Ta v drugem odstavku določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo. To so vpisi vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja, vseh vknjiženih oziroma predzaznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo, vseh vknjiženih oziroma pred zaznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznam prepovedi odtujitve in obremenitve, vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic in vseh vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine določeno, da prenehajo. To pomeni, da bo sodišče v zemljiškoknjižnem postopku izbrisalo vse vpise, ki so določeni v 89. členu ZZK-1. Morebitnih vpisanih stvarnih služnosti pa ne bo brisalo, saj v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi te prenehale.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
misija - vojak - neizkoriščen tedenski počitek - zadostna trditvena podlaga - neto in bruto plača - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da sestanki s podrejenimi ne utemeljujejo kršitve tedenskega počitka, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi šlo za kratke sestanke (t. i. brifinge), ampak je šlo za formalne, dlje časa (od pol ure do ene ure) trajajoče sestanke, na katerih je tožnik podrejene seznanil s planom dela za prihodnji teden in jim podal konkretna navodila glede ponedeljkovih nalog. To pa niti ni bila edina tožnikova delovna naloga ob nedeljah.
Sodišče prve stopnje je tožniku zmotno prisodilo odškodnino v neto znesku. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dejanska in pravna podlaga zahtevka - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - lastništvo osebnega avtomobila - plačilo kupnine - vračilo kupnine - izpodbijanje dejanskega stanja - nekonkretiziranost trditev
Čeprav sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo pravne podlage, pa iz obrazložitve jasno izhaja, da se je ukvarjalo z vprašanjem lastništva spornega avtomobila in s povračilom kupnine.
Pritožba (le) posplošeno navede, „da vsi listinski dokazi in izpovedi zaslišanih strank ter prič ne potrjujejo, da je šlo za tožnikovo vozilo“. V tem delu je pritožba premalo konkretizirana, poleg tega pa toženec – sicer posplošeno – izpodbija dejanske ugotovitve, kar predstavlja nedopusten pritožbeni razlog.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil dejanski lastnik vozila tožnik, so neutemeljena toženčeva pritožbena izvajanja o razlogih za neuveljavljanje ugovora pobota glede stroškov popravila, odvzema vozila, hrambe in kazni za parkiranje.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - vročitev družinskemu članu - rok za vložitev pritožbe
Izpodbijani sklep je bil toženčevemu družinskemu članu vročen 22. 2. 2022. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep je potekel s pretekom 9. 3. 2022, zato je pritožba, ki jo je toženec vložil priporočeno dne 11. 3. 2022, prepozna.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba
Pritožbene navedbe se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker v sporih majhne vrednosti izpodbijanje dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče navedenih pritožbenih navedb ne more upoštevati.
postopek preizkusa terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - prerekanje prijavljene terjatve - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Upoštevati mora upraviteljevo izjavo, samo pa le v skladu z določili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP odloči o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, ločitvene pravice in izločitvene pravice. Vsekakor pa sodišče ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno prerekal katero od prijavljenih terjatev.
prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika - dopolnilni izvršilni naslov - procesni sklep - sprememba sklepa o izvršbi
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika ima sicer res naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Ko je sklep o izvršbi tudi izvršilni naslov za določeno terjatev (ko torej gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine), sklep o nadaljevanju postopka z družbenikom torej vsebinsko spremeni tak sklep glede zavezanca za izpolnitev obveznosti. S tem je tako izpolnjen pogoj izkazanega pravnega nasledstva dolžnika glede izterjevane obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063087
ZPP člen 214, 214/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38. CC člen 2448, 2501 - 2506.bis, 2506.quater.
tuja pravna oseba - pravno nasledstvo - oddelitev s prevzemom - aktivna legitimacija - uporaba tujega prava - prenos premoženja - delitveni načrt - italijansko pravo - stranski intervenient - vstop v pravdo - priznanje dejstev - Codice civile
Za pravilen materialnopravni zaključek o aktivni legitimaciji je bila bistvena pravilna uporaba in predvsem razlaga italijanskega materialnega prava. Višje sodišče je namreč pritrdilo predhodni pritožbi tožnice, da mora sodišče tuje, v tem primeru italijansko, pravo uporabljati in razlagati tako, kot se razlaga v tistem pravnem območju, na katerem velja in kakor bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Poleg tuje norme mora tako upoštevati tudi sodno prakso tuje države in pojem natančnega opisa premoženjskih sklopov razložiti tako, kot bi ga sodnik v Italiji.
Pritožnica ne more uspeti niti s trditvami, da je tožnica v postopku s tem, ko je podala predlog za vstop prenosne družbe kot stranskega intervenienta, sama implicitno priznala, da nima aktivne legitimacije. To procesno dejanje namreč nima zveze z priznanjem dejstev v pravdnem postopku. Priznanje dejstev je veljavno le z izjavo, da so resnične dejanske navedbe, na katerih njen nasprotnik v pravdi gradi svoj zahtevek.
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik od ponedeljka do sobote moral opravljati delovne naloge, povezane z delom na terenu in pripravo na delo na terenu ter pripravo poročil. Ob nedeljah pa je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje izvajal naloge, povezane s pripravo, dopolnitvijo in ureditvijo vseh poročil "za nazaj", pripravo obračunov operativnih stroškov, pripravo tedenskih načrtov in pripravo vsega potrebnega za naslednji delovni dan, vključno s pripravo obrazcev za izhod in njihovim pošiljanjem v odobritev, pripravo vozil, tehničnih sredstev in opreme ter operativno pripravo na sestanek naslednjega dne, kar je vključevalo pregled zadnjih poročil vira in telefonski poziv viru. Upoštevajoč izpovedi tožnika in navedenih prič o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je tožena stranka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062584
KZ-1 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. KZ člen 95, 95/1 96, 96/1, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe - plačilo računov - resničnost poslovnih dogodkov - odvzem protipravne premoženjske koristi - pravna zmota - ločenost premoženja družbe in družbenika - edini družbenik - subjektivni odnos storilca - novejša sodna praksa - višina protipravne premoženjske koristi - bruto ali neto znesek - plačilo dohodnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj okoliščina, da v času, ko je bilo kaznivo dejanje odkrito oziroma storilec spoznan za krivega, storilec gotovine nima več v posesti, še ne pomeni avtomatično, da mu ni mogoče očitati, da je gotovino obdržal zase. Po končanju kaznivega dejanja jo je lahko tudi potrošil po svoji prosti volji, vendar se zaradi tega ne more izogniti odvzemu premoženjske koristi na način, da se mu odredi plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti.
Stališče v točki 57 bi lahko nakazovalo na error iuris, to je pravno zmoto, ki jo ureja 21. člen KZ oziroma 31. člen KZ-1. Ni namreč kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ki iz opravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. Če bi se storilec zmoti lahko izognil, se sme kaznovati mileje. Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da je bil v določeni meri obtoženec v pravni zmoti, bi se do tega moralo določneje opredeliti tudi upoštevaje navedeno določbo 21. člena KZ.