ZP-1 člen 6.a. ZNB člen 19.b, 19.b/5, 57, 57/1, 57/1-2.b.
karantena - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni
Ker se sodišče prve stopnje glede obstoja dejstev, relevantnih za uporabo določbe 6.a člena ZP-1, sklicuje na okoliščine, ki so nastale po storitvi prekrška, so pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz 6.a člena ZP-1, utemeljeni.
V skladu z uveljavljeno ustavno-sodno prakso gre izpostaviti, da je verjetnost bega odvisna predvsem od trdnosti vezi obtoženca s socialnim okoljem, v katerem živi (družina, zaposlitev), njegovega značaja, premoženja, vezi s tujim okoljem ipd.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 42, 154, 154/1, 433, 433/2.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta
Za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Sodišče v nalogu za izpraznitev odloči tudi o stroških postopka (drugi odstavek 433. člena ZPP). Te krije stranka, ki ne uspe v sporu (prvi odstavek 154. člena ZPP).
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - vročitev družinskemu članu - rok za vložitev pritožbe
Izpodbijani sklep je bil toženčevemu družinskemu članu vročen 22. 2. 2022. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep je potekel s pretekom 9. 3. 2022, zato je pritožba, ki jo je toženec vložil priporočeno dne 11. 3. 2022, prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062085
OZ člen 15, 239, 239/1. ZPP člen 443, 443/1, 452.
spor majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sklepčnost tožbe - obstoj pogodbe - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - sklenitev pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - opredelitev razmerja med pravdnima strankama
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih v tožbi navede tožeča stranka.
O čem naj bi obstajalo soglasje volj (in ali je tedaj sploh obstajalo), sodišče na podlagi navedb tožnice ne more presojati, kar pomeni, da ni mogoč zaključek, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena. Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, pri čemer je cena le ena od njih.
ZD člen 64, 64/1, 64/2, 77. ZPP člen 8, 125a, 347, 348.
obstoj oporoke - dokazovanje obstoja oporoke - ugotovitvena tožba - pisna oporoka pred pričami - oporočna priča - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Nepomembno je, koliko izvodov oporoke naj bi priči in zapustnik podpisali, zato tudi ni odločilno, zakaj naj bi obstajali izvodi brez podpisov. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nič "nejasnega", kot je to navedlo sodišče prve stopnje. Priča C. C. je objektivno nepristranska, saj ni v nobenem razmerju s pravdnimi strankami. Senat jo ocenjuje tudi kot subjektivno nepristransko in v celoti verodostojno. Je sicer že priletna gospa, toda senat se je neposredno prepričal, da je glede sporne zadeve kljub njeni časovni oddaljenosti izredno zanesljivo pojasnila svojo vlogo oporočne priče in relevantne okoliščine, ki so ji v zvezi s tem poznane. Govorila je razumljivo, prostodušno in razločno, na vse člane senata je naredila enoten vtis iskrenosti, odkritosrčnosti in resnicoljubnosti.
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik od ponedeljka do sobote moral opravljati delovne naloge, povezane z delom na terenu in pripravo na delo na terenu ter pripravo poročil. Ob nedeljah pa je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje izvajal naloge, povezane s pripravo, dopolnitvijo in ureditvijo vseh poročil "za nazaj", pripravo obračunov operativnih stroškov, pripravo tedenskih načrtov in pripravo vsega potrebnega za naslednji delovni dan, vključno s pripravo obrazcev za izhod in njihovim pošiljanjem v odobritev, pripravo vozil, tehničnih sredstev in opreme ter operativno pripravo na sestanek naslednjega dne, kar je vključevalo pregled zadnjih poročil vira in telefonski poziv viru. Upoštevajoč izpovedi tožnika in navedenih prič o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je tožena stranka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
osebni stečaj - denarna kazen - kršitev začasne odredbe - predlog za vknjižbo lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062584
KZ-1 člen 31, 31/1, 31/2, 31/3, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. KZ člen 95, 95/1 96, 96/1, 96/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe - plačilo računov - resničnost poslovnih dogodkov - odvzem protipravne premoženjske koristi - pravna zmota - ločenost premoženja družbe in družbenika - edini družbenik - subjektivni odnos storilca - novejša sodna praksa - višina protipravne premoženjske koristi - bruto ali neto znesek - plačilo dohodnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj okoliščina, da v času, ko je bilo kaznivo dejanje odkrito oziroma storilec spoznan za krivega, storilec gotovine nima več v posesti, še ne pomeni avtomatično, da mu ni mogoče očitati, da je gotovino obdržal zase. Po končanju kaznivega dejanja jo je lahko tudi potrošil po svoji prosti volji, vendar se zaradi tega ne more izogniti odvzemu premoženjske koristi na način, da se mu odredi plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti.
Stališče v točki 57 bi lahko nakazovalo na error iuris, to je pravno zmoto, ki jo ureja 21. člen KZ oziroma 31. člen KZ-1. Ni namreč kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ki iz opravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje prepovedano. Če bi se storilec zmoti lahko izognil, se sme kaznovati mileje. Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da je bil v določeni meri obtoženec v pravni zmoti, bi se do tega moralo določneje opredeliti tudi upoštevaje navedeno določbo 21. člena KZ.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dejanska in pravna podlaga zahtevka - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - lastništvo osebnega avtomobila - plačilo kupnine - vračilo kupnine - izpodbijanje dejanskega stanja - nekonkretiziranost trditev
Čeprav sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo pravne podlage, pa iz obrazložitve jasno izhaja, da se je ukvarjalo z vprašanjem lastništva spornega avtomobila in s povračilom kupnine.
Pritožba (le) posplošeno navede, „da vsi listinski dokazi in izpovedi zaslišanih strank ter prič ne potrjujejo, da je šlo za tožnikovo vozilo“. V tem delu je pritožba premalo konkretizirana, poleg tega pa toženec – sicer posplošeno – izpodbija dejanske ugotovitve, kar predstavlja nedopusten pritožbeni razlog.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil dejanski lastnik vozila tožnik, so neutemeljena toženčeva pritožbena izvajanja o razlogih za neuveljavljanje ugovora pobota glede stroškov popravila, odvzema vozila, hrambe in kazni za parkiranje.
Zgolj dejstvo, da je bil tožnik s strani delodajalca napoten, da opravlja delo za družbo A. d. o. o., pri čemer je utrpel poškodbo, ob odsotnosti sklenitve posebne pogodbe o zaposlitvi in dogovora med delodajalcem in uporabnikom v smislu določil 59. do 63. člena ZDR-1 za pristojnost delovnega sodišča ne zadošča (prim. sklepe VSRS VIII R 15/2018, VIII R 3/2016, VIII R 4/2014).
Za spor med tožnikom in družbo A. d. o. o. torej ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča na podlagi točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot tudi ne na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot to zmotno meni pritožba, saj med tožnikom in družbo A. d. o. o. ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te družbe (prvo toženko).
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
osebni stečaj - preizkusno obdobje - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - opravila, ki so vključena v nagrado stečajnega upravitelja - višina nadomestila
Upravitelj ima sicer prav, ko navaja, da običajnost opravil v zvezi z nadzorom dolžnika med preizkusnim obdobjem pri odločitvi ni merodajna. Običajna so npr. tudi opravila v zvezi z vložitvijo ugovora proti odpustu obveznosti. Vendar pa zgolj nerodna izbira besede v zvezi z opravili še ne pomeni, da je sklep zato nepravilen.
Izkaže se, da je upravitelj opravljal zgolj osnovne naloge preverjanja izplačil in izterjave, to pa ne pomeni več dela, kot le tista minimalna opravila, za katera je določena najnižja nagrada oziroma nadomestilo za nadzor dolžnika. S takimi, delno spreminjajočimi navedbami, od katerih so se nekatere izkazale za neresnične, upravitelj ni uspel prepričati sodišča, da je izvedel več kot minimalna opravila.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba
Pritožbene navedbe se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker v sporih majhne vrednosti izpodbijanje dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče navedenih pritožbenih navedb ne more upoštevati.
ZVrt člen 22, 24, 24/2, 29, 29/2, 32, 32/4, 46a. Zvrt-G člen 17. ZUPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 34, 35, 42.
znižano plačilo vrtca - delna oprostitev plačila - pravica do znižanega plačila vrtca - zakonska podlaga - uveljavljanje pravice - odločba o znižanju plačila vrtca - pogodba o medsebojnih obveznostih med vrtcem in starši
Toženka bi morala znižanje plačila vrtca za drugega otroka v smislu delne oprostitve plačila uveljavljati pred CSD, ki o tem ne odloča (kot tudi ne vrtec) po uradni dolžnosti, saj je tudi delna oprostitev plačila vrtca vezana na odločbo CSD in je vrtec ne more upoštevati avtomatično.
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, med njimi tudi pravice do subvencioniranja plačila vrtca, gre za sistemsko ureditev, pri čemer mora biti o pravici oziroma pravnem razmerju glede plačila staršev za vrtec, ki ima sicer podlago v materialnem predpisu, odločeno z odločbo. Da se upravičencu prizna določena pravica, mora biti ta uveljavljena in o njej posledično tudi odločeno.
Pravico je treba uveljavljati pred CSD in posamezniku ne pripada že na podlagi zakona, prav tako je vrtec ne more in je ni dolžan upoštevati na podlagi zakona. Ne v ZUPJS ne v ZVrt ni določeno, da se ta pravica upošteva sama po sebi, temveč jo je treba uveljavljati po za to predpisanem postopku, četudi gre za birokratsko delo.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 74, 74/2, 210, 210/1, 210/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - najem - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost navedb - stroški odgovora na predlog za odlog - potrebnost stroškov
Predlog po 210. členu ZIZ je mogoče vložiti v izvršilnem postopku, v katerem je predmet prodaje nepremičnina (stanovanjska hiša ali stanovanje), in ne v izvršilnem postopku, v katerem gre za izpraznitev nepremičnine (stanovanjske hiše ali stanovanja).
Pravno varovana škoda mora nastati posebej oziroma se mora odraziti v drugih okoliščinah ali dobrinah ter mora tako presegati tisto škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe.
Dokazni predlog, da se bo nek dokaz izvedel »po potrebi«, pomeni pavšalno predlagan dokaz. Dolžnika sta tista, ki morata oceniti, ali je nek dokaz za dokazovanje njunih (ugovornih) trditev potreben ali ne, kar pomeni, da je potrebnost določenega dokaza odvisna izključno od njune potrebe ali naj se ta dokaz izvede ali ne – vse to izhaja že iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
Upnik je bil s strani sodišča prve stopnje izredno pozvan, da na predlog dolžnikov po 210. členu ZIZ in na njun predlog za odlog izvršbe odgovori. Zato je očitno, da očitno sodišče prve stopnje ni že a priori štelo, da sta predloga neutemeljena, sicer bi ju brez pozivanja upnika na odgovor zavrnilo. Če je sodišče prve stopnje po prejemu upnikovega odgovora spoznalo, da sta oba predloga neutemeljena, je neustrezno sklicevanje, da upnikovo nestrinjanje s predlogi v ničemer ni pripomoglo k odločitvi. Lahko da res ni pripomoglo, a v trenutku, ko je upnik prejel poziv sodišča, naj odgovori na oba predloga, le ni mogel vedeti, kako sodišče razume predloga. Glede na to je upnik ravnal razumno in na predloga odgovoril, s tem pa so stroški vloge že samo zaradi poziva na odgovor postali za izvršbo potrebni.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.
misija - vojak - neizkoriščen tedenski počitek - zadostna trditvena podlaga - neto in bruto plača - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da sestanki s podrejenimi ne utemeljujejo kršitve tedenskega počitka, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi šlo za kratke sestanke (t. i. brifinge), ampak je šlo za formalne, dlje časa (od pol ure do ene ure) trajajoče sestanke, na katerih je tožnik podrejene seznanil s planom dela za prihodnji teden in jim podal konkretna navodila glede ponedeljkovih nalog. To pa niti ni bila edina tožnikova delovna naloga ob nedeljah.
Sodišče prve stopnje je tožniku zmotno prisodilo odškodnino v neto znesku. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala.
ZIZ člen 11, 189, 189/6, 192, 192/1. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-5.
prodaja nepremičnine - domik in izročitev nepremičnine - dovoljenost pritožbe - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - zemljiška knjiga - rok za izpraznitev
Prvi odstavek 192. člena ZIZ res določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to še ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan. ZIZ namreč ne določa časovnega obdobja oziroma razmika, ki bi moral preteči med izdajo obeh sklepov, vmesna visečnost med obema sklepoma pa je potrebna predvsem zato, da kupec, ki mu je nepremičnina domaknjena, lahko plača kupnino oziroma, da se v vmesnem času razčistijo vprašanja v zvezi s kupnino (morebitna oprostitev plačila kupnine, določitev primernega roka za plačilo kupnine ...). V predmetni zadevi je kupec kupnino plačal naslednji dan po opravljeni dražbi, to je pred izdajo sklepa o domiku, zato odločanje o teh vprašanjih in s tem povezano čakanje ni bilo potrebno. Dodati pa je še treba, da je tudi sicer sklep sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu glede na obliko izreka izpodbijanega sklepa po vrstnem redu izdalo po izdaji sklepa o domiku, kot to predvideva ZIZ.
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine odloči, da se izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Sodišče je odločilo, da se izbriše pravice in bremena v skladu z določbami 89. člena ZZK-1. Ta v drugem odstavku določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo. To so vpisi vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja, vseh vknjiženih oziroma predzaznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo, vseh vknjiženih oziroma pred zaznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznam prepovedi odtujitve in obremenitve, vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic in vseh vknjiženih stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine določeno, da prenehajo. To pomeni, da bo sodišče v zemljiškoknjižnem postopku izbrisalo vse vpise, ki so določeni v 89. členu ZZK-1. Morebitnih vpisanih stvarnih služnosti pa ne bo brisalo, saj v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi te prenehale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062735
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1, 179/2, 299. ZPP člen 154, 154/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - amputacija okončin - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - sodna praksa - pričakovana bodoča škoda - denarna renta - navadna škoda - tek zakonskih zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka
Tožnik je utrpel poškodbe, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvrščajo od II. do V. kategorije, pri čemer kar tri poškodbe dosegajo IV. kategorijo, amputacija desne roke nad komolcem pa V. kategorijo. Gre za zelo hud primer. Odškodnine za primerljive poškodbe iz te kategorije se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 93 in 162 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, medtem ko izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna.
Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.
sklep o dedovanju - izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - nov sklep o dedovanju - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - zmotna uporaba materialnega prava
Sporov, ki se nanašajo na sestavo zapuščine in na izločitev dela premoženja iz zapuščine, zapuščinsko sodišče nikoli ne sme reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava ali o obojem.