ZNB člen 5, 31, 31/2, 31/2-1, 32, 32/1.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 48, 48/1.. ZJU člen 16, 16/1.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, /2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - navodila za delo - odklonitev testiranja - prepoved opravljanja dela - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi lahko tožena stranka od tožnice zahtevala izpolnitev PCT pogoja le, če bi dosegla predhodno spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
34. člen ZDR-1 sicer res delavcu omogoča odklonitev dela, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kar pa v konkretni zadevi ni tak primer, saj je izpolnjevanje pogoja PCT oziroma predložitev dokazila o njegovem izpolnjevanju predstavljalo izpolnjevanje navodil delodajalca, ki nikakor niso protipravna.
ZDR-1 člen 32, 44, 133, 133/1, 137.. ZJU člen 5.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 39.. OZ člen 378.
policist - plačilo po dejansko opravljenem delu - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - višina nadomestila - izpolnitvena zamuda - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnik je opravljal naloge mejne kontrole na mednarodnih mejnih prehodih (preverjanje dokumentov, listin in prevoznih sredstev) na enak način in v enakem obsegu kot njegovi sodelavci, ki so bili zaposleni na delovnem mestu višji policist. Pravilno je sodišče ugotovilo, da gre za naloge delovnega mesta višji policist, ki jih je lahko tožnik kot policist SR-NDM opravljal zgolj izjemoma in v obliki pomoči (v primeru nepredvidenih varnostnih okoliščin), in da nalog delovnega mesta, ki ga je tožnik zasedal na podlagi pogodbe o zaposlitvi (nadzor državne meje), ni opravljal.
ločitvena pravica - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Vsekakor pa ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno upošteval določila 83. člena Družinskega zakonika ter pravilno priznal ali prerekal terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063529
KZ-1 člen 49, 54, 55. ZKP člen 17, 355, 394/1.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - prosta presoja dokazov - olajševalne in obteževalne okoliščine - grožnja in sila - izrek zaporne kazni
Povedano pomeni, da inkriminacija obtožencu očitanih kaznivih dejanj varuje dve zavarovani dobrini, na eni strani prisile, ko se oškodovancu prepreči prosto sprejemanje odločitev, na drugi strani pa premoženjska razmerja med posamezniki, zato je kaznivo dejanje izsiljevanja ne samo premoženjski delikt, kot napačno razloguje pritožba, temveč tudi poškodbeni delikt1.
Zato pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje okrožne državne tožilke v odgovoru na pritožbo, ki pravilno opozarja, da gre pri obtožencu očitanih kaznivih dejanjih izsiljevanja za sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja, ko se zoper imetnika premoženja uporabi sila ali grožnja in da to kaznivo dejanje ni usmerjeno le zoper premoženje, kar pomeni, da gre za osebno kaznivo dejanje, ko se istočasno poseže tudi v človekove pravice in svoboščine, konkretno v človekovo dostojanstvo, ki je prav tako pravno varovana dobrina, zato pri takih kaznivih dejanjih ni mogoča konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja, kot to napačno pojmuje pritožba, ki je v tem delu neutemeljena.
Obtoženec je tekom postopka izkoristil svojo pravico do zagovora z molkom, zato je prvo sodišče vse izvedene dokaze v skladu z metodološkim napotkom iz določbe drugega odstavka člena 355 ZKP v nasprotju s pritožbenim očitkom o nekritičnem dokaznem ocenjevanju skrbno pretehtalo, torej vsakega posebej in v zvezi z drugimi in zato ni mogoče po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi stališču pritožbe, da ključna dejstva, ki so pomembna za razsojo, niso dokazana, česar pritožba tudi argumentirano ne konkretizira.
ZPP člen 142.. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
osebno vročanje - opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke - ovojnica za vročanje po pošti
Ker sodišča sodna pisanja vročajo v ovojnicah, ki jih predpisuje Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, pritožnik ne more uspeti, s pritožbeno trditvijo, da ni bil opozorjen v smislu prvega odstavka 142. člena ZPP, saj tako opozorilo, glede na 19. člen Pravilnika, standardizirana ovojnica vsebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063035
OZ člen 269. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/2, 212. ZPP člen 243.
sodni penali - postopek za določitev sodnih penalov - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova - presoja primernosti izvršilnega naslova - dokazovanje z izvedencem - zloraba pravice
Dodatni rok, določen v sklepu o določitvi sodnih penalov, je po svoji naravi naknadni izpolnitveni rok. Pri določitvi tega roka je treba po oceni sodišča druge stopnje po eni strani upoštevati, da gre za dodatni (in ne prvotni rok) za izpolnitev obveznosti, ki mora biti takšen, da se dolžnika sili k izpolnitvi, po drugi strani pa mora biti kljub vsemu še vedno primeren glede na izpolnitev obveznosti, ki se zahteva od dolžnika.
Izvršilni naslov mora biti na podlagi 21. člena ZIZ primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe tako ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. .Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti. Razlaga je povezana s konkretnim primerom, ki je predmet odločanja in ki je razlago tudi izzval.
Vložitev predloga za določitev sodnih penalov namesto predlaganja izvršbe ne pomeni zlorabe upnikove pravice. Sodni penali za upnika predstavljajo možnost, da hitro in s čim manj sredstvi doseže izpolnitev tistega, kar mu je bilo pravnomočno prisojeno in s tem uresničitev pravice do (učinkovitega) sodnega varstva. Ta pravica namreč ne zagotavlja zgolj pravice od sodišča zahtevati meritorno, vsebinsko odločitev v nekem sporu, temveč vsebuje tudi pravico zahtevati, da se dosežena obveznost izpolni. Po drugi strani pa ima dolžnik vedno možnost preprečiti plačilo sodnih penalov z izpolnitvijo obveznosti, ki mu je naložena.
ZPP člen 328, 332. ZFPPIPP člen 363, 364, 365, 366.
stečajni postopek - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - pravnomočnost sklepa o razdelitvi
Drži, da izpodbijani sklep odpravlja navedeno upraviteljevo napako (pomoto), vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja na določbe 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, na podlagi katerih lahko sodišče samo kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (oziroma sklepa) z izvirnikom. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da v konkretnem primeru ne gre (le) za računsko pomoto, ki bi izhajala iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Gre za napako pri uporabi podatkov, ne pa pri računanju. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo ugoditi predlogu upravitelja in z njim spremeniti vsebino odločitve. Zoper načrt razdelitve ni bil vložen noben ugovor, zoper sklep o razdelitvi pa nobena pritožba, čeprav so upniki to možnost glede na določbe ZFPPIPP (363., 364., 365. in 366. člen ZFPPIPP) vsekakor imeli. Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve (med drugim tudi) o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike. Pravnomočnost odločitve o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo (primerjaj: VSL Cst 87/2015).
ZFPPIPP člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/2, 396/4.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - izvršilni naslov
Sklep o končanju postopka osebnega stečaja je skupaj s seznamom neplačanih in priznanih terjatev izvršilni naslov, zato morajo biti terjatve v seznamu natančno ugotovljene. Za sestavo seznama neplačanih priznanih terjatev je relevantno stanje terjatev na dan sestave seznama.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061821
ZNP-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 163, 163/3. URS člen 22.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - največja korist otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS, ki jo zagotavlja 5. člen ZNP-1, mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča. Izjema je mogoča le, kadar so koristi otrok tako ogrožene, da terjajo takojšnje ukrepanje ter se kontradiktornost vzpostavi naknadno. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je sodišče koristi otrok že zavarovalo z izdano začasno odredbo. Zato bi moralo pred njeno odpravo poročilo CSD, na katero je svojo odločitev oprlo, vročati udeležencema postopka in jima dopustiti, da se do ugotovitev strokovnih delavcev opredelita.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - kumulativno izpolnjevanje pogojev - neizkazani pogoji - zavrnitev predloga
Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnica dodala k tožbi, ki je bila vsebinsko že zaključena s tožbenim zahtevkom in podpisom. Gre torej za ločen predlog, ki je glede verjetnosti obstoja terjatve vsebinsko povsem prazen in se niti ne sklicuje na predhodno podane tožbene trditve, na kar sodišče v svojem sklepu pravilno opozarja. Tudi ob manj strogem pristopu, ko bi sodišče verjetnost terjatve presojalo na podlagi tožbenih trditev, čeprav se predlog nanje ne sklicuje, pa tožnica ni izkazala nobene od nadaljnjih predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
pristojnost za sojenje - spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor majhne vrednosti - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost v gospodarskih sporih - vrednost spornega predmeta - objektivni kriterij - odvetnik kot stranka v postopku
Tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - taksa za pritožbo
Znesek ugodilnega dela sodbe, zoper katerega se pritožuje tožena stranka, presega znesek 140.000,00 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 853,00 EUR, upoštevaje količnik 2,4 pa 2.047,20 EUR. Posledično je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 11. 10. 2022 utemeljeno zavrnilo.
načelo enakega obravnavanja upnikov - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - oškodovanje stečajnih upnikov
Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če od nje ne dobi obvestila o napačnem ravnanju. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 11, 12, 13,. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 11,. ZPP člen 5, 213, 286b, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270, 272, 287. URS člen 22.
neizvedba predlaganih dokazov - vrnitev otroka - protipraven odvzem otroka - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - razveljavitev sklepa - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Postopek za vrnitev otroka po določbah Konvencije, ki ga izvede sodišče države, kamor je bil otrok neupravičeno odpeljan, poteka po določbah nacionalne zakonodaje, pri čemer je Ustavno sodišče RS v zadevi Up-377/01 z dne 3. 9. 2021 jasno zavzelo stališče, da se v postopku, kadar je treba odločati po Konvenciji zaradi hitrosti, ciljev in namena Konvencije uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanašajo na začasne odredbe. Tako je treba tudi v postopku odločanja po Konvenciji, ob siceršnjem upoštevanju namena le te, upoštevati tudi vsa temeljna načela in pravice postopka, ki teče po določbah ZIZ. Sicer je odločitev, izdana po Konvenciji začasna in izključuje prejudiciranje odločitve o določitvi pravic starševske skrbi, zato je tudi utemeljeno da se v tem postopku odloča z določeno nižjo stopnjo dokaznih standardov, torej s stopnjo verjetnosti, kot je to predvideno v 270. in 272. členu ZIZ za izdajo začasnih odredb.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi III Ips 84/2015 z dne 9. 12. 2016 pojasnilo, da je ima sodišče na podlagi 287. člena ZPP pooblastilo, da z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne s sklepom, ki mora biti obrazložen.
Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-419/10 z dne 2. 12. 2010, ko je odločalo o ustavni pritožbi zoper pravnomočen sklep o izdani začasni odredbi pojasnilo, da je tudi v postopku zavarovanja vročitev pripravljalnih vlog, v katerih so pravno relevantna dejstva nujna, s tem pa tudi priznanje primernega roka za izjavo o navedbah v zvezi s takšnimi trditvami, kar varuje bistveno vsebino pravice iz 22. člena URS.
Niti najmanj ni dvomljiva pravilnosti prvostopenjske ugotovitve glede (ne)obstoja podpisa navedenih pisanj, zato se kot neutemeljene izkažejo obširne pritožbene trditve, s katerimi oškodovanka kot tožilka smiselno skuša sodišče druge stopnje prepričati v ugotovitev drugačnega dejanskega stanja.
DZ člen 183, 183/1, 189, 190, 190/1. ZPP člen 214.
preživnina otrok - višina preživnine - pridobitne zmožnosti staršev - korist mladoletnega otroka - življenjske potrebe otroka - neprerekana dejstva
Vendar pa ima pritožba prav, da bi sodišče prve stopnje pri določanju preživnine moralo vzeti v ozir tudi čas, ki ga otroka med stiki preživita pri predlagatelju. Kajti pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine - odklonitev izplačila zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovanca - nastop zavarovalnega primera - tatvina vozila - predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera - pogodbena domneva - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Višje sodišče ne sledi tožnikovemu naziranju, da niti ni bil dolžan konkretno pojasnjevati okoliščin, zaradi katerih ni predložil obeh ključev. Določila Splošnih pogojev vzpostavljajo domnevo zavrnitve zahtevka za plačilo zavarovalnine iz uresničitve zavarovalnega rizika tatvine vozila, če ob vložitvi zahtevka niso priloženi vsi originalni in rezervni ključi. Sodišče prve stopnje je, ob upoštevanju sodne prakse na tem področju, pojasnilo, da gre sicer za izpodbojno domnevo, vendar je breme izpodbijanja na zavarovancu. Skope navedbe gredo tako nedvomno v škodo tožniku - zavarovancu, ki mora dokazati nastop zavarovalnega primera.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061873
ZZVZZ člen 87, 87/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odgovornost delavca - nadzor nad delavcem - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - povrnitev škode - ugotovitve izvedenca - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da je do delovne nesreče prišlo in da je odgovornost za nastalo nesrečo v celoti na delavcu samem, pa samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je očitno, da je tožena stranka kot delodajalec izvajala pomanjkljiv nadzor nad delavcem, zaradi česar je prišlo do sporne opustitve podmazovanja dvižnega mehanizma cisterne. Dokazni postopek v obravnavani zadevi je prepričljivo izkazal, da je bil delavec tožene stranke jasno in konkretno seznanjen s svojimi obveznostmi in se jih je tudi jasno zavedal ter da je tudi tožena stranka izvajala nadzor nad njim; izvedenec je poudaril, da je tožena stranka nadzor izvajala, da pa noben nadzor ne more biti 100 %. Če je do škodnega dogodka kljub nadzoru tožene stranke prišlo, to ne more utemeljevati zaključka, da je bil očitno nadzor nad delavcem pomanjkljiv, pri čemer je treba poudariti, da dejavnik, glede katerega naj bi tožena stranka izvajala pomanjkljiv nadzor, niti ni bil bistven razlog za nastanek škodnega dogodka. Odgovornosti ni mogoče razširjati na vsakršno hipotetično možnost predvidevanja nastanka škode.
SZ člen 116. ZVEtL člen 18, 19, 24, 27, 27/1, 27/1-4, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - poenostavljen postopek - status udeleženca v postopku - udeležba v nepravdnem postopku
Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1). Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 7-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 16. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska odgovornost - kontradiktornost postopka - kršitev načela konktradiktornosti
Pri presoji okoliščin, od katerih je odvisna pristojnost slovenskega sodišča, je kontradiktornost in pravica strank do izjave zožena. Sodišče prve stopnje je po ugovoru pristojnosti tožene stranke tožeči stranki dalo možnost, da se o ugovoru pristojnosti izjavi (vloga z dne 14. 3. 2022), nato pa je imela tudi tožena stranka na voljo možnost opredelitve do navedb tožeče stranke v njeni vlogi. Glede na navedeno in zoženo kontradiktornost v postopku presoje pristojnosti slovenskega sodišča tožeča stranka ni bila prikrajšana za uveljavljanje razlogov, s katerimi utemeljuje pristojnost slovenskega sodišča. Za kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako v tem primeru ne gre.