ZNB člen 5, 31, 31/2, 31/2-1, 32, 32/1.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 48, 48/1.. ZJU člen 16, 16/1.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, /2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - navodila za delo - odklonitev testiranja - prepoved opravljanja dela - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi lahko tožena stranka od tožnice zahtevala izpolnitev PCT pogoja le, če bi dosegla predhodno spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
34. člen ZDR-1 sicer res delavcu omogoča odklonitev dela, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kar pa v konkretni zadevi ni tak primer, saj je izpolnjevanje pogoja PCT oziroma predložitev dokazila o njegovem izpolnjevanju predstavljalo izpolnjevanje navodil delodajalca, ki nikakor niso protipravna.
ZPP člen 142.. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
osebno vročanje - opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke - ovojnica za vročanje po pošti
Ker sodišča sodna pisanja vročajo v ovojnicah, ki jih predpisuje Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, pritožnik ne more uspeti, s pritožbeno trditvijo, da ni bil opozorjen v smislu prvega odstavka 142. člena ZPP, saj tako opozorilo, glede na 19. člen Pravilnika, standardizirana ovojnica vsebuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063529
KZ-1 člen 49, 54, 55. ZKP člen 17, 355, 394/1.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - prosta presoja dokazov - olajševalne in obteževalne okoliščine - grožnja in sila - izrek zaporne kazni
Povedano pomeni, da inkriminacija obtožencu očitanih kaznivih dejanj varuje dve zavarovani dobrini, na eni strani prisile, ko se oškodovancu prepreči prosto sprejemanje odločitev, na drugi strani pa premoženjska razmerja med posamezniki, zato je kaznivo dejanje izsiljevanja ne samo premoženjski delikt, kot napačno razloguje pritožba, temveč tudi poškodbeni delikt1.
Zato pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje okrožne državne tožilke v odgovoru na pritožbo, ki pravilno opozarja, da gre pri obtožencu očitanih kaznivih dejanjih izsiljevanja za sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja, ko se zoper imetnika premoženja uporabi sila ali grožnja in da to kaznivo dejanje ni usmerjeno le zoper premoženje, kar pomeni, da gre za osebno kaznivo dejanje, ko se istočasno poseže tudi v človekove pravice in svoboščine, konkretno v človekovo dostojanstvo, ki je prav tako pravno varovana dobrina, zato pri takih kaznivih dejanjih ni mogoča konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja, kot to napačno pojmuje pritožba, ki je v tem delu neutemeljena.
Obtoženec je tekom postopka izkoristil svojo pravico do zagovora z molkom, zato je prvo sodišče vse izvedene dokaze v skladu z metodološkim napotkom iz določbe drugega odstavka člena 355 ZKP v nasprotju s pritožbenim očitkom o nekritičnem dokaznem ocenjevanju skrbno pretehtalo, torej vsakega posebej in v zvezi z drugimi in zato ni mogoče po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi stališču pritožbe, da ključna dejstva, ki so pomembna za razsojo, niso dokazana, česar pritožba tudi argumentirano ne konkretizira.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061873
ZZVZZ člen 87, 87/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odgovornost delavca - nadzor nad delavcem - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - povrnitev škode - ugotovitve izvedenca - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da je do delovne nesreče prišlo in da je odgovornost za nastalo nesrečo v celoti na delavcu samem, pa samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je očitno, da je tožena stranka kot delodajalec izvajala pomanjkljiv nadzor nad delavcem, zaradi česar je prišlo do sporne opustitve podmazovanja dvižnega mehanizma cisterne. Dokazni postopek v obravnavani zadevi je prepričljivo izkazal, da je bil delavec tožene stranke jasno in konkretno seznanjen s svojimi obveznostmi in se jih je tudi jasno zavedal ter da je tudi tožena stranka izvajala nadzor nad njim; izvedenec je poudaril, da je tožena stranka nadzor izvajala, da pa noben nadzor ne more biti 100 %. Če je do škodnega dogodka kljub nadzoru tožene stranke prišlo, to ne more utemeljevati zaključka, da je bil očitno nadzor nad delavcem pomanjkljiv, pri čemer je treba poudariti, da dejavnik, glede katerega naj bi tožena stranka izvajala pomanjkljiv nadzor, niti ni bil bistven razlog za nastanek škodnega dogodka. Odgovornosti ni mogoče razširjati na vsakršno hipotetično možnost predvidevanja nastanka škode.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - kumulativno izpolnjevanje pogojev - neizkazani pogoji - zavrnitev predloga
Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnica dodala k tožbi, ki je bila vsebinsko že zaključena s tožbenim zahtevkom in podpisom. Gre torej za ločen predlog, ki je glede verjetnosti obstoja terjatve vsebinsko povsem prazen in se niti ne sklicuje na predhodno podane tožbene trditve, na kar sodišče v svojem sklepu pravilno opozarja. Tudi ob manj strogem pristopu, ko bi sodišče verjetnost terjatve presojalo na podlagi tožbenih trditev, čeprav se predlog nanje ne sklicuje, pa tožnica ni izkazala nobene od nadaljnjih predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/5.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
sodna taksa - taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog
Tožena stranka je imela na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1 zoper nov plačilni nalog možnost vložiti ugovor iz vseh ugovornih razlogov, ki bi jih sicer lahko uveljavljala zoper prvi plačilni nalog, če ta ne bi bil razveljavljen (da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo), zato s samo razveljavitvijo prvega plačilnega naloga ni bilo v ničemer poseženo v njen pravni položaj. Ker okoliščina, da je sodišče po uradni dolžnosti razveljavilo prvi plačilni nalog in izdalo novega, ne vpliva na dejstvo, da je taksna obveznost za pritožbo po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZST‑1 nastala (že) ob vložitvi pritožbe 22. 7. 2022, plačilni nalog z dne 29. 8. 2022 tudi v tem smislu ni bil izdan preuranjeno.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3.. ZDR-1 člen 23, 23/1, 23/2, 39, 44, 135, 135/2, 136, 136/2.. OZ člen 191.. ZZSDT člen 14, 17.. ZEPDSV člen 12, 18.. KPdg člen 98, 98/1, 98/4.
terjatev iz delovnega razmerja - sodna pristojnost - pobotni ugovor - ničnost pogodbe o zaposlitvi - akontacija - vrstni red poplačila terjatev - tujec - konkurenčna prepoved - terenski dodatek - dnevnice za službene poti - evidenca o izrabi delovnega časa - sprememba sodbe
Tožena stranka v pritožbi izpostavlja, da lahko delodajalec obveznost iz naslova plačila za delo v skladu z zakonom veljavno izpolni z vnaprejšnjim plačilom (akontacijo). To sicer drži, vendar pa mora delodajalec, na katerem je dokazno breme, dokazati tudi takšno vnaprejšnje plačilo, česar tožena stranka v tem sporu glede prvega tožnika ni zmogla, hkrati pa mora dokazati, da je s plačilom določenega zneska izpolnil določeno terjatev delavca.
ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - taksa za pritožbo
Znesek ugodilnega dela sodbe, zoper katerega se pritožuje tožena stranka, presega znesek 140.000,00 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 853,00 EUR, upoštevaje količnik 2,4 pa 2.047,20 EUR. Posledično je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 11. 10. 2022 utemeljeno zavrnilo.
Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz imenika odvetniške zbornice - prevzemnik pisarne - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Tožnica v pritožbi utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki glede zatrjevanega dejstva izbrisa odvetnika A. A. iz imenika ni opravilo poizvedb pri Odvetniški zbornici Slovenije, kot je to predlagala, temveč se je zadovoljilo z vpogledom v spletni imenik odvetnikov, kar niti ni dokaz, ki ga je za potrditev svojih navedb predlagala tožnica.
Ker je tožnica izvedbo dokaza z opravo poizvedb pri OZS pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje pravno pomembna dejstva, to je, da je bil odvetnik A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov, z dnem 28. 3. 2022 pa je njegovo pisarno prevzel njen sedanji pooblaščenec odvetnik D. D., je bil njen dokazni predlog tudi substanciran, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.
načelo enakega obravnavanja upnikov - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - oškodovanje stečajnih upnikov
Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če od nje ne dobi obvestila o napačnem ravnanju. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine - odklonitev izplačila zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovanca - nastop zavarovalnega primera - tatvina vozila - predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera - pogodbena domneva - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Višje sodišče ne sledi tožnikovemu naziranju, da niti ni bil dolžan konkretno pojasnjevati okoliščin, zaradi katerih ni predložil obeh ključev. Določila Splošnih pogojev vzpostavljajo domnevo zavrnitve zahtevka za plačilo zavarovalnine iz uresničitve zavarovalnega rizika tatvine vozila, če ob vložitvi zahtevka niso priloženi vsi originalni in rezervni ključi. Sodišče prve stopnje je, ob upoštevanju sodne prakse na tem področju, pojasnilo, da gre sicer za izpodbojno domnevo, vendar je breme izpodbijanja na zavarovancu. Skope navedbe gredo tako nedvomno v škodo tožniku - zavarovancu, ki mora dokazati nastop zavarovalnega primera.
taksa za postopek na prvi stopnji - ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse
Po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne po pravnomočnosti odločitve o zavezancu za plačilo sodne takse, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Ker sodna taksa za postopek na prvi stopnji do nastanka taksne obveznosti (do vročitve sodbe in sklepa I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022) še ni bila plačana, je sodišče toženi stranki pravilno že 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila nastale taksne obveznosti (prvi odstavek 34. člena ZST-1).
pristojnost za sojenje - spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor majhne vrednosti - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost v gospodarskih sporih - vrednost spornega predmeta - objektivni kriterij - odvetnik kot stranka v postopku
Tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
SZ člen 116. ZVEtL člen 18, 19, 24, 27, 27/1, 27/1-4, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - poenostavljen postopek - status udeleženca v postopku - udeležba v nepravdnem postopku
Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1). Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).
ločitvena pravica - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Vsekakor pa ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno upošteval določila 83. člena Družinskega zakonika ter pravilno priznal ali prerekal terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico.
ZDR-1 člen 32, 44, 133, 133/1, 137.. ZJU člen 5.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 39.. OZ člen 378.
policist - plačilo po dejansko opravljenem delu - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - višina nadomestila - izpolnitvena zamuda - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnik je opravljal naloge mejne kontrole na mednarodnih mejnih prehodih (preverjanje dokumentov, listin in prevoznih sredstev) na enak način in v enakem obsegu kot njegovi sodelavci, ki so bili zaposleni na delovnem mestu višji policist. Pravilno je sodišče ugotovilo, da gre za naloge delovnega mesta višji policist, ki jih je lahko tožnik kot policist SR-NDM opravljal zgolj izjemoma in v obliki pomoči (v primeru nepredvidenih varnostnih okoliščin), in da nalog delovnega mesta, ki ga je tožnik zasedal na podlagi pogodbe o zaposlitvi (nadzor državne meje), ni opravljal.
Skladno s 197. členom DZ se prej določena preživnina spremeni le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 7-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 16. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska odgovornost - kontradiktornost postopka - kršitev načela konktradiktornosti
Pri presoji okoliščin, od katerih je odvisna pristojnost slovenskega sodišča, je kontradiktornost in pravica strank do izjave zožena. Sodišče prve stopnje je po ugovoru pristojnosti tožene stranke tožeči stranki dalo možnost, da se o ugovoru pristojnosti izjavi (vloga z dne 14. 3. 2022), nato pa je imela tudi tožena stranka na voljo možnost opredelitve do navedb tožeče stranke v njeni vlogi. Glede na navedeno in zoženo kontradiktornost v postopku presoje pristojnosti slovenskega sodišča tožeča stranka ni bila prikrajšana za uveljavljanje razlogov, s katerimi utemeljuje pristojnost slovenskega sodišča. Za kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako v tem primeru ne gre.
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2. ZPP člen 343.
postopek osebnega stečaja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo - pravna korist
Iz navedenega izhaja, da je bilo v tem postopku odločeno, da se dolžnika oprosti plačila sodne takse v zvezi s pritožbo. S tem je dolžnik dosegel, kar je s pritožbo zoper izdani plačilni nalog zasledoval, na podlagi navedenega sklepa mu sodne takse za to pritožbo ne bo treba plačati. S tem pa zase ne more doseči ugodnejše rešitve.
Dolžnik namreč ni zamudil nobenega roka ali naroka v zvezi s postopkom za plačilo sodne takse. Prav tako pa je pravilna tudi odločitev, da je potrebno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči tudi zato, ker v postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v postopku osebnega stečaja, ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 239.
projektantska pogodba - pogodbena vrednost del - dodatna dela - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.