ločitvena pravica - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Vsekakor pa ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno upošteval določila 83. člena Družinskega zakonika ter pravilno priznal ali prerekal terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico.
Skladno s 197. členom DZ se prej določena preživnina spremeni le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
ZDR-1 člen 33, 33/4, 91, 91/5, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103, 104.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40, 40/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - III. kategorija invalidnosti - ustrezna izobrazba - zavrnitev dokaznih predlogov
Niti ZZRZI niti ZDR-1 ne določata obveznosti delodajalca, da delovno mesto najde, prav tako ne opredeljujeta vsebine poizvedb, ki naj jih delodajalec opravi pri drugih možnih delodajalcih. ZZRZI določa zgolj dolžnost preverbe možnosti zaposlitve delavca pri drugih delodajalcih, kar je logično, saj delodajalec, ki pogodbo odpoveduje, nima nikakršne možnosti vplivati na kadrovsko politiko drugega delodajalca.
Določba 40. člena ZZRZI ne daje podlage za tolmačenje tožnice, da predstavlja ustrezno zaposlitev tudi zaposlitev na delovnem mestu, na katerem se zahteva nižja strokovna izobrazba. Takšnega tolmačenja pojma "ustreznosti zaposlitve" ne dopuščajo niti določbe ZDR-1, ki prav tako opredeljujejo pojem "ustrezno delo" oziroma "ustrezna zaposlitev" (npr. četrti odstavek 33. člena ZDR-1, peti odstavek 91. člena ZDR-1).
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine - odklonitev izplačila zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovanca - nastop zavarovalnega primera - tatvina vozila - predložitev izročenih ključev vozila ob prijavi zavarovalnega primera - pogodbena domneva - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Višje sodišče ne sledi tožnikovemu naziranju, da niti ni bil dolžan konkretno pojasnjevati okoliščin, zaradi katerih ni predložil obeh ključev. Določila Splošnih pogojev vzpostavljajo domnevo zavrnitve zahtevka za plačilo zavarovalnine iz uresničitve zavarovalnega rizika tatvine vozila, če ob vložitvi zahtevka niso priloženi vsi originalni in rezervni ključi. Sodišče prve stopnje je, ob upoštevanju sodne prakse na tem področju, pojasnilo, da gre sicer za izpodbojno domnevo, vendar je breme izpodbijanja na zavarovancu. Skope navedbe gredo tako nedvomno v škodo tožniku - zavarovancu, ki mora dokazati nastop zavarovalnega primera.
ZPP člen 142.. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
osebno vročanje - opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke - ovojnica za vročanje po pošti
Ker sodišča sodna pisanja vročajo v ovojnicah, ki jih predpisuje Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, pritožnik ne more uspeti, s pritožbeno trditvijo, da ni bil opozorjen v smislu prvega odstavka 142. člena ZPP, saj tako opozorilo, glede na 19. člen Pravilnika, standardizirana ovojnica vsebuje.
ZPP člen 328, 332. ZFPPIPP člen 363, 364, 365, 366.
stečajni postopek - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - pravnomočnost sklepa o razdelitvi
Drži, da izpodbijani sklep odpravlja navedeno upraviteljevo napako (pomoto), vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja na določbe 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, na podlagi katerih lahko sodišče samo kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (oziroma sklepa) z izvirnikom. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da v konkretnem primeru ne gre (le) za računsko pomoto, ki bi izhajala iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Gre za napako pri uporabi podatkov, ne pa pri računanju. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo ugoditi predlogu upravitelja in z njim spremeniti vsebino odločitve. Zoper načrt razdelitve ni bil vložen noben ugovor, zoper sklep o razdelitvi pa nobena pritožba, čeprav so upniki to možnost glede na določbe ZFPPIPP (363., 364., 365. in 366. člen ZFPPIPP) vsekakor imeli. Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve (med drugim tudi) o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike. Pravnomočnost odločitve o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo (primerjaj: VSL Cst 87/2015).
ZFPPIPP člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/2, 396/4.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - izvršilni naslov
Sklep o končanju postopka osebnega stečaja je skupaj s seznamom neplačanih in priznanih terjatev izvršilni naslov, zato morajo biti terjatve v seznamu natančno ugotovljene. Za sestavo seznama neplačanih priznanih terjatev je relevantno stanje terjatev na dan sestave seznama.
ZNB člen 5, 31, 31/2, 31/2-1, 32, 32/1.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 48, 48/1.. ZJU člen 16, 16/1.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, /2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - navodila za delo - odklonitev testiranja - prepoved opravljanja dela - obdelava osebnih podatkov - diskriminacija - osebna okoliščina
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi lahko tožena stranka od tožnice zahtevala izpolnitev PCT pogoja le, če bi dosegla predhodno spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
34. člen ZDR-1 sicer res delavcu omogoča odklonitev dela, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kar pa v konkretni zadevi ni tak primer, saj je izpolnjevanje pogoja PCT oziroma predložitev dokazila o njegovem izpolnjevanju predstavljalo izpolnjevanje navodil delodajalca, ki nikakor niso protipravna.
DZ člen 183, 183/1, 189, 190, 190/1. ZPP člen 214.
preživnina otrok - višina preživnine - pridobitne zmožnosti staršev - korist mladoletnega otroka - življenjske potrebe otroka - neprerekana dejstva
Vendar pa ima pritožba prav, da bi sodišče prve stopnje pri določanju preživnine moralo vzeti v ozir tudi čas, ki ga otroka med stiki preživita pri predlagatelju. Kajti pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena vključuje dolžnost sodišča, da pri odmeri preživnine upošteva dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, z otroci, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 7-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 16. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska odgovornost - kontradiktornost postopka - kršitev načela konktradiktornosti
Pri presoji okoliščin, od katerih je odvisna pristojnost slovenskega sodišča, je kontradiktornost in pravica strank do izjave zožena. Sodišče prve stopnje je po ugovoru pristojnosti tožene stranke tožeči stranki dalo možnost, da se o ugovoru pristojnosti izjavi (vloga z dne 14. 3. 2022), nato pa je imela tudi tožena stranka na voljo možnost opredelitve do navedb tožeče stranke v njeni vlogi. Glede na navedeno in zoženo kontradiktornost v postopku presoje pristojnosti slovenskega sodišča tožeča stranka ni bila prikrajšana za uveljavljanje razlogov, s katerimi utemeljuje pristojnost slovenskega sodišča. Za kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako v tem primeru ne gre.
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2. ZPP člen 343.
postopek osebnega stečaja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo - pravna korist
Iz navedenega izhaja, da je bilo v tem postopku odločeno, da se dolžnika oprosti plačila sodne takse v zvezi s pritožbo. S tem je dolžnik dosegel, kar je s pritožbo zoper izdani plačilni nalog zasledoval, na podlagi navedenega sklepa mu sodne takse za to pritožbo ne bo treba plačati. S tem pa zase ne more doseči ugodnejše rešitve.
Dolžnik namreč ni zamudil nobenega roka ali naroka v zvezi s postopkom za plačilo sodne takse. Prav tako pa je pravilna tudi odločitev, da je potrebno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči tudi zato, ker v postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v postopku osebnega stečaja, ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00062634
SPZ člen 11, 11/1, 42, 70, 92. ZZK-1 člen 9, 40, 40/1, 40/1-8, 46, 46/1, 124, 150, 150/2, 243. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
fizična delitev solastnine - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo (knjižnega) pravnega prednika - izbrisna tožba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba
Sklep o fizični delitvi solastnine, izdan v nepravdnem postopku na podlagi 70. člena SPZ, ni sklep, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče vpisalo po uradni dolžnosti. Slednji sicer predstavlja sklep iz 1. alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, torej listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice, vendar ne gre za odločbo iz 6. in 7. ter tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki se vpišejo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 46. člena ZZK-1). Načelo pravnega prednika iz 9. člena ZZK-1 pa je dosledno izpeljano tudi v zvezi z deklaratornimi vpisi. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, saj mora vsakemu vpisu biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju pa je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi.
SZ člen 116. ZVEtL člen 18, 19, 24, 27, 27/1, 27/1-4, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - poenostavljen postopek - status udeleženca v postopku - udeležba v nepravdnem postopku
Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1). Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).
OZ v 1013. členu določa, da poroštvena izjava zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. V pisni obliki mora biti podana izjava, da bo porok izpolnil obveznost glavnega dolžnika in identifikacija obveznosti glavnega dolžnika.
Poroštvena izjava mora vsebovati identifikacijo obveznosti glavnega dolžnika tudi če gre za bodoče in pogojne terjatve glavnega dolžnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3.. ZDR-1 člen 23, 23/1, 23/2, 39, 44, 135, 135/2, 136, 136/2.. OZ člen 191.. ZZSDT člen 14, 17.. ZEPDSV člen 12, 18.. KPdg člen 98, 98/1, 98/4.
terjatev iz delovnega razmerja - sodna pristojnost - pobotni ugovor - ničnost pogodbe o zaposlitvi - akontacija - vrstni red poplačila terjatev - tujec - konkurenčna prepoved - terenski dodatek - dnevnice za službene poti - evidenca o izrabi delovnega časa - sprememba sodbe
Tožena stranka v pritožbi izpostavlja, da lahko delodajalec obveznost iz naslova plačila za delo v skladu z zakonom veljavno izpolni z vnaprejšnjim plačilom (akontacijo). To sicer drži, vendar pa mora delodajalec, na katerem je dokazno breme, dokazati tudi takšno vnaprejšnje plačilo, česar tožena stranka v tem sporu glede prvega tožnika ni zmogla, hkrati pa mora dokazati, da je s plačilom določenega zneska izpolnil določeno terjatev delavca.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZIUZEOP člen 71, 71/6.. ZPP člen 243.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - COVID-19 - nevarni delovni pogoji - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je dokazala, da je bilo delo s strankami (85 % delovnega časa tožnika) bolj nevarno od dela, pri katerem tožnik ni prihajal v stik s strankami (izdelavi magistralnih zdravil ali drugih nalogah, kjer ni prihajal v stik s strankami). Tožena stranka je tako vrste dela smiselno ločila glede na stopnjo nevarnosti okužbe. To je razvidno tudi iz sklepa tožene stranke z dne 18. 8. 2020, na podlagi katerega je sodišče zaključilo, da je odločitev o tem, v kakšnem obsegu bo posamezniku pripadal dodatek za delo v rizičnih razmerah, temeljila na dejanskem delu, ki ga je posamezni zaposleni opravljal.
taksa za postopek na prvi stopnji - ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse
Po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne po pravnomočnosti odločitve o zavezancu za plačilo sodne takse, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Ker sodna taksa za postopek na prvi stopnji do nastanka taksne obveznosti (do vročitve sodbe in sklepa I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022) še ni bila plačana, je sodišče toženi stranki pravilno že 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila nastale taksne obveznosti (prvi odstavek 34. člena ZST-1).
Pritožnici gre pritrditi v zatrjevanju, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka tudi, ker se sploh ni opredelilo oziroma ni podalo dokazne ocene glede druge obdolžencu očitane izvršitvene oblike in sicer, da naj bi ponarejeno listino uporabil kot pravo, s tem ko naj bi jo po zaposlenemu (torej E. E.) izročil C. C., kar je bila podlaga za odjavo oškodovanca iz obveznih zavarovanj.
Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz imenika odvetniške zbornice - prevzemnik pisarne - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Tožnica v pritožbi utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki glede zatrjevanega dejstva izbrisa odvetnika A. A. iz imenika ni opravilo poizvedb pri Odvetniški zbornici Slovenije, kot je to predlagala, temveč se je zadovoljilo z vpogledom v spletni imenik odvetnikov, kar niti ni dokaz, ki ga je za potrditev svojih navedb predlagala tožnica.
Ker je tožnica izvedbo dokaza z opravo poizvedb pri OZS pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje pravno pomembna dejstva, to je, da je bil odvetnik A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov, z dnem 28. 3. 2022 pa je njegovo pisarno prevzel njen sedanji pooblaščenec odvetnik D. D., je bil njen dokazni predlog tudi substanciran, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 239.
projektantska pogodba - pogodbena vrednost del - dodatna dela - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.