ZCestn člen 50, 50/5, 50/5-5.. ZP-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
prekršek - ustavitev postopka o prekršku - opis dejanja - opis dejanja v plačilnem nalogu - storitev ali opustitev - odgovornost za prekršek
Iz opisa ne izhajajo zakonski znaki očitanega prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. Iz opisa namreč ni jasno, s katerim konkretnim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek. Kršitelju se očita, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, kljub temu da je bila za vozilo registrskih oznak [...] registrirana DarsGo naprava št. [...]. Pri tem pa ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Samo dejstvo, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, pri čemer so razlogi za to lahko številni in ne izvirajo nujno iz sfere kršitelja, ampak so lahko na strani DARS-a, za sklepčnost opisa očitanega prekrška ne zadošča. S takšnim opisom bi bila namreč uvedena objektivna odgovornost kršitelja.
V podobnih sporih, v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, tudi uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo (VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021), da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. Zato so pritožbene navedbe o nižji urni postavki neutemeljene.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - premoženjska škoda - izguba na zaslužku - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Neutemeljena je pritožbena navedba, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi razlog za zaposlitev tožnice za določen čas predstavljalo nadomeščanje ostalih zaposlenih. Ker je obseg sodne presoje omejen le na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec v sodnem postopku ne more zatrjevati in dokazovati, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko nek drug.
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
ZFPPIPP člen 47, 48, 121, 121/1, 320, 330, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZPP člen 283.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - načelo hitrosti stečajnega postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - unovčevanje stečajne mase - sklep o prodaji - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - nepodaljšljiv rok - dogovor o uporabi nepremičnine - stečajni dolžnik kot upnik - vložitev pravnega sredstva - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki
V postopku osebnega stečaja se stečajna masa unovči na več načinov, in sicer da se proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve oziroma opravi drug pravni posel za uresničitev premoženjskih pravic (320. člen ZFPPIPP). Nobeden od načinov nima prednosti pred drugim, saj je potrebno pri unovčenju slediti temeljnim načelom stečajnega postopka kot sta zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrost postopka (48. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061782
ZGD-1 člen 416, 416/1, 418, 421, 481, 481/1, 481/3, 522. ZSReg člen 41, 41/3. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1. Zakon o dedovanju (1955) člen 132. ZPP člen 15, 239, 339, 339-14, 339-15.
postopek redne likvidacije - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - pogoji za izdajo začasne odredbe - prostovoljna likvidacija - ničnost vpisa v sodni register
Pritožnik ni izkazal položaja družbenika. Kot upnik in nekdanji zakoniti zastopnik, ki ima denarno terjatev do tretjetoženca, ne more preprečiti prvotoženki, z verjetnostjo izkazani edini družbenici tretjetoženca, uresničevanje korporacijskih pravic, ki iz deleža izhajajo (prvi odstavek 416. člena ZGD-1 v zvezi s 132. členom ZD). S trditvami, da je imel tožnik določena pričakovanja do pokojnega edinega družbenika, da bo vstopil v družbo, pa ni izkazana verjetnost njegove terjatve, ker več razlogov govori proti tem dejstvom kot za ta dejstva.
Sodišče druge stopnje poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen nobeden izmed kumulativno podanih pogojev, za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Le kot dodatne razloge je sodišče prve stopnje v 14. točki poudarilo, da predlog ni utemeljen tudi zato, ker tožnik ni izkazal, da začasna odredba lahko doseže namen zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi tem razlogom, na posplošeno stališče v pritožbi v zvezi z nestrinjanjem pritožnika z razlogi v 14. točki izpodbijanega sklepa pa niti ni dolžno odgovarjati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z določbo drugega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja ali cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 153 EUR. Glede na to, da izvedenka ni niti navedla, da bi bila izdelava dopolnilnega izvedenskega mnenja zelo zahtevna (tega tudi ni ugotovilo sodišče prve stopnje in na to ne kaže samo mnenje ter ostali podatki v spisu), ji za opravljeno delo v skladu z drugim odstavkom 40. člena pravilnika pripada nagrada v višini 153 EUR.
zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - priznanje prekrška - zakonski znaki prekrška - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - redni sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Čeprav se sodba, s katero sodišče prve stopnje zavrne zahtevo za sodno varstvo, na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to sodišča prve stopnje ne odreši njegove dolžnosti, da svojo odločitev o sprejemu priznanja odgovornosti ustrezno pojasni.
Storilec ni priznal vseh očitanih zakonskih znakov prekrškov in odgovornosti, zaradi česar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 118. člena in 68. člen ZP-1 ter je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki vpliva na zakonitost sodbe, saj po objektivnih in subjektivnih kriterijih ni jasnega in popolnega priznanja prekrškov.
vznemirjanje lastninske pravice - prepoved uporabe poti - ponovljen postopek - trajno dolžniško razmerje - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - odpoved pogodbenega razmerja - pogoji za veljavnost - izjava volje - ugotovitev za nazaj
Res je, da odpoved trajnega obligacijskega razmerja načeloma ne zahteva posebne obličnosti, vendar pa mora biti za veljavno odpoved (poleg okoliščine, da je le-ta sopogodbeniku vročena) izpolnjen tudi elementarni pogoj, da je sopogodbenik jasno in nedvoumno seznanjen, da se trajno pogodbeno razmerje odpoveduje. Torej mora biti v odpovedi jasno navedeno, za katero pogodbeno razmerje gre, nadalje izjava volje, da se to pogodbeno razmerje odpoveduje in s kakšnim odpovednim rokom. Odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Da za to voljo lahko izve, pa jo mora sopogodbenik, ki odpoveduje trajno razmerje, jasno in nedvoumno izraziti. Evidentno je, da dopisi, v katerih tožnik ne govori o nobenem pogodbenem razmerju, temveč povsem nasprotno zatrjuje, da tako pogodbeno razmerje ne obstaja, ne izpolnjuje zgoraj navedenih temeljnih pogojev za veljavno odpoved po 333. členu OZ.
Ko se izkaže za pravilno ugotovitev, da tožnik tožencema obligacijskega razmerja ni veljavno odpovedal, se izkaže za nepomembno, ali je bila odpoved dana v primernem času in ali je bil odpovedni rok ustrezno dolg. Razloge v zvezi z odpovednim rokom in primernostjo časovnega trenutka odpovedi je sodišče prve stopnje navedlo za povrh (ex abundante cautela), ti razlogi pa glede na okoliščino, da je pravilen že zaključek, da odpovedi sploh ni bilo, niso bistveni za odločitev. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je domnevno ugotavljalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ni kršilo 7. člena ZPP ali tožnikove pravice do izjave, temveč je zgolj vsebinsko napolnilo pravni standard primernega odpovednega roka in primernega trenutka za odpoved v smislu 333. člena OZ.
ZPP člen 4, 243, 244, 244/1, 253, 254, 254/2, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 86, 86/1, 299, 299/1. ZDR-1 člen 9, 9/2, 13, 13/1, 44, 73, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2, 111/3, 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 134, 134/2, 157.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 64.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 71, 71/1, 71/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 59, 59/1, 59/1-5.
zadostna trditvena podlaga - plačilo za nadurno delo - ničnost pogodbenega določila - osnovna plača - dodatki k plači - izredna odpoved delavca - zapadlost terjatve - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je določba pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik opravljal nadurno delo brez plačila, nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1). S pogodbo o zaposlitvi se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZDR-1), pri čemer ZDR-1 le za poslovodne osebe in prokuriste določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s plačilom za delo (73. člen ZDR-1). Tožnik ni bil poslovodna oseba ali prokurist (ni bil niti vodilni delavec, za katere ZDR-1 v 157. členu dopušča drugačno ureditev delovnega časa, nočnega dela, odmorov, dnevnih in tedenskih počitkov).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - način izvajanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve izpostavilo, da so bili sumi v zvezi s spolno zlorabo deklice zavrnjeni, kot tudi sumi storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja v škodo mladoletne A. A. Izpostavilo je pozitivne ugotovitve CSD v odnosu med deklico in očetom v času, ko so izvajali stike pod nadzorom. Zato nadaljnje kopičenje dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstev, ki jih je sodišče kot verjetne že sprejelo kot podlago za svojo odločitev, ni bilo potrebno in načelo kontradiktornosti zaradi neizvedbe nadaljnjih dokazov ni bilo prekršeno.
zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - nova dejstva in okoliščine - učinek pravnomočnosti - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Sodišče druge stopnje se strinja, da pravnomočnost (postopka priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe) nima takšnega učinka, kot je to v primeru odločanja o krivdi storilca za določeno kaznivo dejanje in ki je pravzaprav rezultirano iz ustavne določbe o prepovedi ponovnega sojenja za isto kaznivo dejanje, ki ga dokončno oblikuje inštitut ne bis in idem.
Čeprav je bilo že pravnomočno zavrnjeno priznanje in izvršitev sodbe države odreditve, lahko obsojenec ponovno predlaga, da se prizna sodba tujega sodišča in da se na tej podlagi zoper njega izvrši kazen zapora v državi izvršitve (R Sloveniji).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061935
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 347, 347/3, 347/3-1, 347/3-2. OZ člen 59, 59/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine - lastninska pravica več oseb - solastnina - prodaja solastne nepremičnine - zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - posebna pravila - sklenitev prodajne pogodbe pod odložnim pogojem - razvezni pogoj - upravičenja solastnika - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - prenehanje veljavnosti pogodbe - redno poročilo stečajnega upravitelja - vknjižba lastninske pravice
Pritožnik je bil seznanjen z dejansko in pravno podlago predkupne pravice (solastnina - tretji odstavek 66. člena SPZ) in s tem, da je bila pogodba z njim sklenjena pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupna upravičenka uveljavi predkupno pravico.
Pritožnica pri razlagi 365. člena OZ, ki jo ponuja, ne upošteva okoliščin danega primera in dejstva, da je bila v zadevi izdana začasna odredba, ki je upravičenki iz garancije prepovedala, da poda banki zahtevek za njeno unovčitev, banki pa prepovedala izplačilo upravičenki. V skladu s 365. členom OZ zastaranja ne pretrga zgolj vložena tožba upravičenca iz bančne garancije, temveč vsako njegovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062181
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - gradnja na tuji nepremičnini - darilna pogodba - odpoved pravici - obogatitveni zahtevek - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - nedovoljeni informativni dokazi - pričakovana pravica
Pred vzpostavitvijo izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje je posebno premoženje in se tudi z vložkom skupnega premoženja vanj ne transformira v skupno premoženje.
Z vlaganji v že obstoječo stanovanjsko hišo se identiteta nepremičnine ni spremenila, le bivanjski standard se je izboljšal. To pa ne napolnjuje pravnega standarda nove stvari.
Nedokončan, manj kot 40 % velik del hiše ne spremeni identitete nepremičnine, zato tudi z gradnjo prizidka A. A. in toženka nista pridobila lastninske pravice po pravilih ZTLR o gradnji na tujem.
Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti specificirane; ni naloga sodišča, da samo išče oziroma ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije dejstva, ki jih mora skladno z materialnim dokaznim bremenom navajati stranka.
V pravdnem postopku se dokazi izvajajo zaradi dokazovanja s strani strank zatrjevanih dejstev, ne pa z namenom, da se stranki omogoči pridobitev podatkov o dejstvih, ki bi jih morala zatrjevati.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena. V kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti se stranki postavi skrbnik. V obravnavani zadevi gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva. Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
pogodba o naročilu - izpolnitev pogodbe - povrnitev stroškov
Pravdni stranki sta skladno s pogodbeno avtonomijo lahko sklenili pogodbo o naročilu za opravo nadzora in koordinacije nad objektom. Te pogodbe ne gre enačiti s Pogodbo o naročilu opravljanja storitve nadzora nad gradnjo, pri kateri morata stranki v pogodbi ugotoviti, da nadzornik izpolnjuje zakonske predpostavke za nadzornika po določilih Gradbenega zakona. Nadzorni organ je v obravnavanem primeru bil določen v 13. členu Gradbene pogodbe (A. A. dipl. inž. gradb). Zmotno je zato pritožnikovo stališče, da tožnik na podlagi ničnega dogovora o izvajanju funkcije nadzora gradnje ne more zahtevati nobenega plačila, saj za kaj takšnega ni potrebne pravne podlage. Pravno podlago predstavlja ustno sklenjena pogodba o naročilu in določbe OZ.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 30, 48, 481, 481/1, 481/1-1. ZGZ člen 3, 3/1, 5.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - gospodarski subjekt - zbornica - gospodarska zbornica - trgovinska zbornica - pravna oseba zasebnega prava - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Po prvem odstavku 3. člena ZGZ je zbornica pravna oseba zasebnega prava. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - neizpolnjen pogoj
Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne, pri čemer so merila, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu (I Cp 9/2021), sodišču zgolj za pomoč. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063960
ZIZ člen 267, 270, 270/3, 270/4, 272. OZ člen 275, 321, 321/2, 419, 1018.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - povezava med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - meje tožbenega zahtevka - vezanost na tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - subjektivne meje pravnomočnosti - namen predlagane začasne odredbe - prehod terjatve na poroka - regresna pravica poroka do dolžnika - odpust dolga
Pritrditi je pritožniku, da mora biti podana koneksnost med tožbenim zahtevkom in predlagano začasno odredbo. Tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe morata biti v funkcionalnem razmerju. Ne zadostuje, da tožnica (in sodišče prve stopnje) trdi, da bo ob utemeljenem tožbenem zahtevku zoper prvo toženko, lahko tožnica ob nadaljevanju izvršilnega postopka dosegla plačilo od tretjega toženca. Toženec mora biti dolžnik materialnopravnega razmerja po tožbenem zahtevku, ki je podlaga predlagani začasni odredbi in če pasivna stvarna legitimacija po tožbenem zahtevku ne obstaja, mora sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Vsebina in učinek začasne odredbe morata ostati v mejah tožbenega zahtevka, česar v danem primeru ni, saj je tožbeni zahtevek uveljavljan zoper drugo osebo (prvo toženko), kot je podan predlog za zavarovanje (tretji toženec).