ZFPPIPP člen 47, 48, 121, 121/1, 320, 330, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZPP člen 283.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - načelo hitrosti stečajnega postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - unovčevanje stečajne mase - sklep o prodaji - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - nepodaljšljiv rok - dogovor o uporabi nepremičnine - stečajni dolžnik kot upnik - vložitev pravnega sredstva - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki
V postopku osebnega stečaja se stečajna masa unovči na več načinov, in sicer da se proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve oziroma opravi drug pravni posel za uresničitev premoženjskih pravic (320. člen ZFPPIPP). Nobeden od načinov nima prednosti pred drugim, saj je potrebno pri unovčenju slediti temeljnim načelom stečajnega postopka kot sta zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrost postopka (48. člen ZFPPIPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062148
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zmanjšana zmožnost za delo - izvedenec medicinske stroke - kršitev kazenskega zakona - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje ne dvomi, da je zaradi ravnanja obdolženca prišlo do (začasne) prizadetosti oškodovankine zunanjosti, saj je že kirurg v statusu, ki ga je povzel izvedenec medicinske stroke ob svojem zaslišanju, opisal, da je desni uhelj v rahli oteklini in rdečini, kar pomeni, da je rahlo otečen in pordel. Vidna je bila tudi ekskoriacija na področju desnega uhana, kateri je iztrgan, pri čemer je bila prisotna parpatolna bolečnost desne senčnične kosti.
OZ člen 131, 149., 150., 171.. ZVZD-1 člen 5, 6, 10, 11, 12.. ZDR-1 člen 179.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - varstvo in zdravje pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru je zato treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varstva pri delu v skladu ZVZD-1 zakonska obveznost delodajalca in pravica delavca (10. in 11. člen ZVZD-1). Šele v primeru, da delodajalcu iz tega naslova ni mogoče očitati nobene kršitve, je tako mogoče izključno odgovornost za nastalo škodo očitati delavcu, ki dela ni opravljal s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje oziroma življenje in zdravje drugih oseb (12. člen ZVZD-1).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062181
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - gradnja na tuji nepremičnini - darilna pogodba - odpoved pravici - obogatitveni zahtevek - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - nedovoljeni informativni dokazi - pričakovana pravica
Pred vzpostavitvijo izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje je posebno premoženje in se tudi z vložkom skupnega premoženja vanj ne transformira v skupno premoženje.
Z vlaganji v že obstoječo stanovanjsko hišo se identiteta nepremičnine ni spremenila, le bivanjski standard se je izboljšal. To pa ne napolnjuje pravnega standarda nove stvari.
Nedokončan, manj kot 40 % velik del hiše ne spremeni identitete nepremičnine, zato tudi z gradnjo prizidka A. A. in toženka nista pridobila lastninske pravice po pravilih ZTLR o gradnji na tujem.
Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti specificirane; ni naloga sodišča, da samo išče oziroma ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije dejstva, ki jih mora skladno z materialnim dokaznim bremenom navajati stranka.
V pravdnem postopku se dokazi izvajajo zaradi dokazovanja s strani strank zatrjevanih dejstev, ne pa z namenom, da se stranki omogoči pridobitev podatkov o dejstvih, ki bi jih morala zatrjevati.
V podobnih sporih, v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, tudi uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo (VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021), da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. Zato so pritožbene navedbe o nižji urni postavki neutemeljene.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena. V kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti se stranki postavi skrbnik. V obravnavani zadevi gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva. Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je obsojenka imela odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
Pri izvršitvi (stranske) denarne kazni v obliki zapora ne gre za odločanje o odmeri kazenske sankcije, saj za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče določi trajanje zapora v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1. V skladu s to določbo sodišče pri tem ne opravi presoje ne/sorazmernosti trajanja zapora, edina omejitev je, da zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
ZLNDL člen 3, 7. ZUreP-1 člen 94, 105. ZUreP-3 člen 205, 216. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 13, 13/2.
opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - denarni odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi opustitve razlastitve - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - predhodno vprašanje - imetnik pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti na podlagi ZLNDL - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice
Na podlagi ZLNDL, ki je urejal lastninjene nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Narava pravice uporabe je bila namreč drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos, pri čemer vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave, temveč deklaratoren. Poleg tega so se vknjižbe po noveli ZLNDL-A izvajale avtomatično in v primeru, ko je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina in pravica uporabe v korist določene pravne ali fizične osebe, se je avtomatično na podlagi tega zakona vpisala lastninska pravica v korist osebe, ki je bila pred tem imetnik pravice uporabe. Ta rešitev je bila enostavna, vendar ne nujno najboljša, saj je privedla do vrste materialnopravno nepravilnih vknjižb, na kar je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje. Če je bil upravičenec do lastninske pravice na podlagi specialnega predpisa drug, kot je bil v zemljiški knjigi vpisan imetnik pravice uporabe, je vknjižba lastninske pravice na podlagi ZLNDL nezakonita.
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni pridobil, čeprav je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana nanj.
V tem gospodarskem sporu je lastništvo spornih nepremičnin predhodno relevantno zato, ker tožeča stranka uveljavlja odškodnino zaradi opustitve izvedbe postopka razlastitve. Vprašanje lastninske pravice tožeče stranke na spornih nepremičninah se zato tudi v tem postopku presoja le kot predhodno vprašanje, saj če tožeča stranka ni lastnica spornih nepremičnin (vpis v zemljiško knjigo je namreč v primeru pridobitve lastninske pravice po ZLNDL le deklaratoren), tudi ni bila razlaščena (saj je to lahko le lastnik) in ji materialno pravo ne daje upravičenja do plačila odškodnine, saj ta eventualno pripada le lastniku kot razlastitvenemu zavezancu (94. in 105. člen ZUreP-1, ki je veljal v času vložitve tožbe, enako pa izhaja tudi iz sedaj veljavnih 205. in 216. člena ZUreP-3), hkrati pa tudi ni podane opustitve njene razlastitve in s tem protipravnosti kot osnovnega elementa temelja odškodninske odgovornosti, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje.
URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 34, 37, 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - alkohol - svoboda izražanja - intervju - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - razlika v plači
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v intervjuju ni podajal neresničnih dejstev, da je govoril o znanih dejstvih, o katerih so pred njim povedali že drugi in so že bila objavljena v časopisih, in je bil glede resničnosti informacij tudi v dobri veri. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilno zaključilo, da je šlo za javnostim že znane informacije, ki so bile resnične, zato vsebina tožnikovega intervjuja pojmovno ni mogla škodovati poslovnim interesom toženke.
Sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženki, in plačo pri drugem delodajalcu (ali odškodnine v tej višini, torej istih zneskov na odškodninski podlagi) za čas po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki je način prenehanja delovnega razmerja, določen v 5. alineji 77. člena ZDR-1. Delavec je do odškodnine v višini razlike v plači (lahko) upravičen (le) do datuma, ki ga določi sodišče (sodna razveza), kar pomeni, da mu po tem času odškodnina ne pripada (šlo bi za pretrganje vzročne zveze s sodno razvezo).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - način izvajanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve izpostavilo, da so bili sumi v zvezi s spolno zlorabo deklice zavrnjeni, kot tudi sumi storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja v škodo mladoletne A. A. Izpostavilo je pozitivne ugotovitve CSD v odnosu med deklico in očetom v času, ko so izvajali stike pod nadzorom. Zato nadaljnje kopičenje dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstev, ki jih je sodišče kot verjetne že sprejelo kot podlago za svojo odločitev, ni bilo potrebno in načelo kontradiktornosti zaradi neizvedbe nadaljnjih dokazov ni bilo prekršeno.
prenehanje delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - premoženjska škoda - izguba na zaslužku - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Neutemeljena je pritožbena navedba, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi razlog za zaposlitev tožnice za določen čas predstavljalo nadomeščanje ostalih zaposlenih. Ker je obseg sodne presoje omejen le na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec v sodnem postopku ne more zatrjevati in dokazovati, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko nek drug.
vznemirjanje lastninske pravice - prepoved uporabe poti - ponovljen postopek - trajno dolžniško razmerje - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - odpoved pogodbenega razmerja - pogoji za veljavnost - izjava volje - ugotovitev za nazaj
Res je, da odpoved trajnega obligacijskega razmerja načeloma ne zahteva posebne obličnosti, vendar pa mora biti za veljavno odpoved (poleg okoliščine, da je le-ta sopogodbeniku vročena) izpolnjen tudi elementarni pogoj, da je sopogodbenik jasno in nedvoumno seznanjen, da se trajno pogodbeno razmerje odpoveduje. Torej mora biti v odpovedi jasno navedeno, za katero pogodbeno razmerje gre, nadalje izjava volje, da se to pogodbeno razmerje odpoveduje in s kakšnim odpovednim rokom. Odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Da za to voljo lahko izve, pa jo mora sopogodbenik, ki odpoveduje trajno razmerje, jasno in nedvoumno izraziti. Evidentno je, da dopisi, v katerih tožnik ne govori o nobenem pogodbenem razmerju, temveč povsem nasprotno zatrjuje, da tako pogodbeno razmerje ne obstaja, ne izpolnjuje zgoraj navedenih temeljnih pogojev za veljavno odpoved po 333. členu OZ.
Ko se izkaže za pravilno ugotovitev, da tožnik tožencema obligacijskega razmerja ni veljavno odpovedal, se izkaže za nepomembno, ali je bila odpoved dana v primernem času in ali je bil odpovedni rok ustrezno dolg. Razloge v zvezi z odpovednim rokom in primernostjo časovnega trenutka odpovedi je sodišče prve stopnje navedlo za povrh (ex abundante cautela), ti razlogi pa glede na okoliščino, da je pravilen že zaključek, da odpovedi sploh ni bilo, niso bistveni za odločitev. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je domnevno ugotavljalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ni kršilo 7. člena ZPP ali tožnikove pravice do izjave, temveč je zgolj vsebinsko napolnilo pravni standard primernega odpovednega roka in primernega trenutka za odpoved v smislu 333. člena OZ.
Založitev predujma sodišče naloži po uradni dolžnosti. Ker je narava postopka takšna, da lahko uspe le ena stranka, mora sodišče pri tem upoštevati le predvidene stroške ene stranke.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z določbo drugega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja ali cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 153 EUR. Glede na to, da izvedenka ni niti navedla, da bi bila izdelava dopolnilnega izvedenskega mnenja zelo zahtevna (tega tudi ni ugotovilo sodišče prve stopnje in na to ne kaže samo mnenje ter ostali podatki v spisu), ji za opravljeno delo v skladu z drugim odstavkom 40. člena pravilnika pripada nagrada v višini 153 EUR.
dedna pravica - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka
Sredstva, ki jih je toženka iz naslova od pokojnika prejetega denarja namenila za kupnino za apartma, torej predstavljajo skupno premoženje toženke in pokojnega, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pravilno je nadalje obrazložilo, da apartma, ki je bil kupljen s temi sredstvi, zato ne predstavlja toženkinega posebnega premoženja. Tak status bi lahko imel le tisti ustrezen del, glede katerega bi bila kupnina poravnana iz leta 1995 prejetih 10.000.000 ITL. Ker pa toženka ni navedla, koliko kupnine je poravnala iz tega naslova oziroma kakšno vrednost so ta sredstva ob nakupu predstavljala, je sodišče utemeljeno zaključilo, da ni dokazala, da je v apartma vložila svoje posebno premoženje in da ta nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pokojnega in toženke.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 244, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 105, 108, 108/4, 116.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - nepopolna vloga - podpis vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolne vloge - pritožba dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - nepravilna vročitev pravni osebi - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - vročitev v hišni predalčnik - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - podpis pravne osebe - podpis zastopnika pravne osebe - zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - zastopanje stečajnega dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja
Stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov - odstop od pogodbe
Kljub zaključku, da je bila pogodba o paketnem potovanju sklenjena kot pogodba na daljavo, pa je nato prvostopno sodišče za presojo upravičenosti tožničinega odstopa od pogodbe in pogojev za odstop (brez navajanja razlogov), na čemer temelji pravica do povračila vplačila oz. obseg povračila, napačno uporabilo določbo 7. odstavka 57f člena7 ZVPot. Citirana določba namreč ureja pravico potrošnika glede odstopa od pogodbe brez razloga samo v primeru pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ne pa tudi v primeru sklenitve pogodbe na daljavo. Posledično se je pri ugotovljenem dolžnostnem vračilu in njegovem obsegu napačno sklicevalo tudi na določbo 2. odstavka čl. 43d ZVPot, ki se, glede na določbo 6. točke 1. odstavka 43a čl. istega zakona ne uporablja za pogodbe o paketnem potovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00062335
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7. OZ člen 837. ZPP člen 17, 17/2.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost za odločanje - posredniške storitve - pogodba o opravljanju storitev - pogodba o posredovanju - plačilo provizije za posredovanje - plačilo za storitev posredovanja - kraj izpolnitve - kraj opravljanja storitev - športni agent - sodišče eu
Pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku se presoja po vseh trditvah, ki jih v zvezi z njegovo pravno naravo (podlago) poda tožeča stranka v tožbi in tožena stranka v odgovoru na tožbo.
Sodišče Evropske unije je v zadevi Wood Floor Solutions pojasnilo, da če opredelitev na podlagi pogodbe ali dejanskega izvajanja storitev ni možna, se za kraj opravljanja storitve šteje kraj, v katerem ima zastopnik sedež ali stalno prebivališče. Ta kraj je namreč vedno mogoče določiti z gotovostjo in torej predvidljivo. Poleg tega je ta kraj v bližini spora, saj bo zastopnik tam po vsej verjetnosti opravil nezanemarljiv del svojih storitev.
začasna odredba - nepravdni postopek - regulacijska začasna odredba
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da v tem nepravdnem postopku pravno podlago za izdajo začasne odredbe predstavljajo določbe ZIZ.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo.