pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov - odstop od pogodbe
Kljub zaključku, da je bila pogodba o paketnem potovanju sklenjena kot pogodba na daljavo, pa je nato prvostopno sodišče za presojo upravičenosti tožničinega odstopa od pogodbe in pogojev za odstop (brez navajanja razlogov), na čemer temelji pravica do povračila vplačila oz. obseg povračila, napačno uporabilo določbo 7. odstavka 57f člena7 ZVPot. Citirana določba namreč ureja pravico potrošnika glede odstopa od pogodbe brez razloga samo v primeru pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ne pa tudi v primeru sklenitve pogodbe na daljavo. Posledično se je pri ugotovljenem dolžnostnem vračilu in njegovem obsegu napačno sklicevalo tudi na določbo 2. odstavka čl. 43d ZVPot, ki se, glede na določbo 6. točke 1. odstavka 43a čl. istega zakona ne uporablja za pogodbe o paketnem potovanju.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 244, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 105, 108, 108/4, 116.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - nepopolna vloga - podpis vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolne vloge - pritožba dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - nepravilna vročitev pravni osebi - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - vročitev v hišni predalčnik - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - podpis pravne osebe - podpis zastopnika pravne osebe - zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - zastopanje stečajnega dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja
Stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
Škoda, ki je tožniku nastala zaradi neizrabe letnega dopusta, ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Samostojno naknadno ravnanje zavarovanca tožene stranke (neizpolnitev obveznosti zagotovitve izrabe dopusta) je ptretrgalo vzročno zvezo s škodnim dogodkom.
Pritožnica pri razlagi 365. člena OZ, ki jo ponuja, ne upošteva okoliščin danega primera in dejstva, da je bila v zadevi izdana začasna odredba, ki je upravičenki iz garancije prepovedala, da poda banki zahtevek za njeno unovčitev, banki pa prepovedala izplačilo upravičenki. V skladu s 365. členom OZ zastaranja ne pretrga zgolj vložena tožba upravičenca iz bančne garancije, temveč vsako njegovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
ZPP člen 4, 243, 244, 244/1, 253, 254, 254/2, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 86, 86/1, 299, 299/1. ZDR-1 člen 9, 9/2, 13, 13/1, 44, 73, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2, 111/3, 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 134, 134/2, 157.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 64.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 71, 71/1, 71/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 59, 59/1, 59/1-5.
zadostna trditvena podlaga - plačilo za nadurno delo - ničnost pogodbenega določila - osnovna plača - dodatki k plači - izredna odpoved delavca - zapadlost terjatve - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je določba pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik opravljal nadurno delo brez plačila, nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1). S pogodbo o zaposlitvi se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZDR-1), pri čemer ZDR-1 le za poslovodne osebe in prokuriste določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s plačilom za delo (73. člen ZDR-1). Tožnik ni bil poslovodna oseba ali prokurist (ni bil niti vodilni delavec, za katere ZDR-1 v 157. členu dopušča drugačno ureditev delovnega časa, nočnega dela, odmorov, dnevnih in tedenskih počitkov).
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
V podobnih sporih, v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, tudi uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo (VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021), da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. Zato so pritožbene navedbe o nižji urni postavki neutemeljene.
ZPP člen 71, 124, 196, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/4.
ugotovitev ničnosti pogodbe - nujni in enotni sosporniki
Ob uveljavljanju ničnosti pogodbe mora tožnik hkrati tožiti vse pogodbene stranke pogodb, katerih ničnost uveljavlja, ker so vsi ti enotni in nujni sosporniki in če v tožbi vsi ti niso zajeti, ni tožena prava stranka.
Ker so v zadevi glede na zahtevek tožnikov na ničnost pogodb vsi toženci enotni sosporniki, se glede na določbo 196. člena ZPP na tiste, ki zamudijo kakšno pravdno dejanje, razteza tudi učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 30, 48, 481, 481/1, 481/1-1. ZGZ člen 3, 3/1, 5.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - gospodarski subjekt - zbornica - gospodarska zbornica - trgovinska zbornica - pravna oseba zasebnega prava - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Po prvem odstavku 3. člena ZGZ je zbornica pravna oseba zasebnega prava. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
stiki otroka s staršem - korist mladoletnega otroka - največja korist otroka - posredni stiki
Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Pri odločanju je treba izhajati iz načela, da je otrokova korist, da ima dobre in tesne kontakte z obema staršema. Sodišče pa lahko pravico do stikov omeji, če je to potrebno zaradi varovanja koristi otroka. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
Trenutno kakršnikoli stiki, razen posrednih, preko pisnih sporočil, ne pridejo v poštev, ker deklici ne bi bili v korist in bi zanjo lahko pomenili prehudo psihično obremenitev ter škodovali njenemu duševnemu razvoju.
URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 34, 37, 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - alkohol - svoboda izražanja - intervju - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - razlika v plači
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v intervjuju ni podajal neresničnih dejstev, da je govoril o znanih dejstvih, o katerih so pred njim povedali že drugi in so že bila objavljena v časopisih, in je bil glede resničnosti informacij tudi v dobri veri. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilno zaključilo, da je šlo za javnostim že znane informacije, ki so bile resnične, zato vsebina tožnikovega intervjuja pojmovno ni mogla škodovati poslovnim interesom toženke.
Sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženki, in plačo pri drugem delodajalcu (ali odškodnine v tej višini, torej istih zneskov na odškodninski podlagi) za čas po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki je način prenehanja delovnega razmerja, določen v 5. alineji 77. člena ZDR-1. Delavec je do odškodnine v višini razlike v plači (lahko) upravičen (le) do datuma, ki ga določi sodišče (sodna razveza), kar pomeni, da mu po tem času odškodnina ne pripada (šlo bi za pretrganje vzročne zveze s sodno razvezo).
ZIZ člen 46, 46/1, 268, 273, 273/1, 273/1-3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
vpis sprememb pri poslovnih deležih - sklep o začasni odredbi - zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi
Kot izhaja iz točke 1 te obrazložitve, je registrsko sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju, izdanega v skladu s 3. točko prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanje (v nadaljevanju ZIZ), odredilo vpis obremenitve pri poslovnem deležu subjekta vpisa. Gre za realizacijo sklepa o izvršbi, saj ima sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklep o izvršbi (268. člen ZIZ). V skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSreg se namreč v primeru družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi. Gre za (izvršilno) dejanje, ki ga na podlagi prej citirane določbe ZIZ registrsko sodišče izvede po uradni dolžnosti takoj, ko prejme sklep o zavarovanju, pri čemer ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O vsebinski utemeljenosti predlaganega zavarovanja odloča sodišče v postopku, v katerem je bil sklep o začasni odredbi izdan. Glede na navedeno na obširne pritožbene navedbe obeh pritožnikov v zvezi z utemeljenostjo predlaganega zavarovanja sodišču druge stopnje ni bilo treba odgovarjati, saj za sprejem odločitve niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na pritožbene ugovore pa velja še omeniti, da za realizacijo izdane odločbe dejstvo (ne)pravnomočnosti sklepa o zavarovanju ni odločilno, saj se v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če ZIZ za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Iz ZIZ za področje zavarovanja terjatev z začasno odredbo ne vsebuje drugačnih določb.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena. V kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti se stranki postavi skrbnik. V obravnavani zadevi gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva. Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZP-1 člen 20a, 20a/2, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 192č, 192č/5, 192č/5-1. ZDavP-2 člen 125, 126, 143, 143/2, 156.
zastaranje izvršitve sankcije - globa za prekršek - zastaranje izterjave - davčna izvršba - začetek izvrševanja - sklep o davčni izvršbi - postopek za odreditev nadomestnega zapora - razveljavitev sklepa o nadomestnem zaporu in ustavitev postopka
Zastaralni roki iz ZDavP-2 veljajo le glede absolutnega zastaranja dokončne izvršitve globe, medtem ko sta glede začetka izvrševanja globe relevantna zastaralna roka, določena v prvem oziroma tretjem odstavku 44. člena ZP-1.
Globa se začne izvrševati z izdajo sklepa o davčni izvršbi.
Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je obsojenka imela odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
Pri izvršitvi (stranske) denarne kazni v obliki zapora ne gre za odločanje o odmeri kazenske sankcije, saj za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče določi trajanje zapora v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1. V skladu s to določbo sodišče pri tem ne opravi presoje ne/sorazmernosti trajanja zapora, edina omejitev je, da zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062002
ZKP člen 94, 118, 120, 120/1, 127, 127/1.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - pravila o vročanju
V točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da je obdolžencu krivdno povzročene stroške postopka naložilo zaradi njegovega ignoriranja in neaktivnega ravnanja, s tem ko sodnih pisanj ni dvigoval in sodišču tudi ni sporočil morebitnega drugega naslova bivanja, zaradi česar je moralo sodišče odrejati vročanja po detektivih. S tem se je prvostopenjsko sodišče povsem nedvoumno opredelilo do krivde obdolženca za nastanek stroškov kazenskega postopka, ki zaradi njegovega ravnanja ne morejo bremeniti proračun kljub zavrnilni sodbi.
OZ člen 131, 149., 150., 171.. ZVZD-1 člen 5, 6, 10, 11, 12.. ZDR-1 člen 179.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - varstvo in zdravje pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru je zato treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varstva pri delu v skladu ZVZD-1 zakonska obveznost delodajalca in pravica delavca (10. in 11. člen ZVZD-1). Šele v primeru, da delodajalcu iz tega naslova ni mogoče očitati nobene kršitve, je tako mogoče izključno odgovornost za nastalo škodo očitati delavcu, ki dela ni opravljal s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje oziroma življenje in zdravje drugih oseb (12. člen ZVZD-1).
ZCestn člen 50, 50/5, 50/5-5.. ZP-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
prekršek - ustavitev postopka o prekršku - opis dejanja - opis dejanja v plačilnem nalogu - storitev ali opustitev - odgovornost za prekršek
Iz opisa ne izhajajo zakonski znaki očitanega prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. Iz opisa namreč ni jasno, s katerim konkretnim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek. Kršitelju se očita, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, kljub temu da je bila za vozilo registrskih oznak [...] registrirana DarsGo naprava št. [...]. Pri tem pa ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Samo dejstvo, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, pri čemer so razlogi za to lahko številni in ne izvirajo nujno iz sfere kršitelja, ampak so lahko na strani DARS-a, za sklepčnost opisa očitanega prekrška ne zadošča. S takšnim opisom bi bila namreč uvedena objektivna odgovornost kršitelja.
voznik tovornega vozila - razlika v plači - odtegljaji od plače - dnevnice za službene poti - nezadostna trditvena podlaga
Iz postopka ne izhaja, da bi tožnik prejemal za delo v tujini dnevnice v drugačnem znesku kot 44,00 EUR. Toženka tega ni zatrjevala, prav tako pa tudi ni navajala, v katere države je tožnik potoval, čeprav jo je na to tožnik tekom postopka opozoril.
OZ člen 287, 288, 335, 337, 344, 349, 364, 369, 619-648. ZPP člen 212, 214.
zastaranje - vračunanje dolga - dobava blaga oz. oprava storitev - fiktivni račun - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk)
Pritožba smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja (340. člen ZPP), vendar je tovrsten očitek neutemeljen. Tožena stranka je tako v ugovoru zoper sklep o izvršbi kot tudi v odgovoru na dopolnitev tožbe zelo pavšalno prerekala navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, kjer je tožeča stranka pojasnila oziroma utemeljila svoj zahtevek tako po pravni kot tudi dejanski podlagi in za svoje navedbe predložila tudi dokaze. Tožena stranka je navedla samo, da ne soglaša z navedbo dokumentov, da je neutemeljena upnikova terjatev, da so ji navedene vrednosti nejasne, da vrednost tožbenega zahtevka ne ustreza stanju v njenih poslovnih knjigah, da obračun obresti ni pravilen. Za svoje navedbe ni predlagala nobenega dokaza (212. in 214. člen ZPP). Na prvem naroku za glavno obravnavo je toženec celo izrecno izjavil, da opravljene storitve oz. dobava blaga po vtoževanih računih za toženo stranko ni sporna. Zato so pritožbeni očitki, da sodišče ni pozvalo tožečo stranko k predložitvi dodatnih dokazil o opravljenih storitvah oz. izročitvi blaga, kakor tudi glede prejema vtoževanih računov, povsem neutemeljeni.