URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 34, 37, 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - alkohol - svoboda izražanja - intervju - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - razlika v plači
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v intervjuju ni podajal neresničnih dejstev, da je govoril o znanih dejstvih, o katerih so pred njim povedali že drugi in so že bila objavljena v časopisih, in je bil glede resničnosti informacij tudi v dobri veri. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilno zaključilo, da je šlo za javnostim že znane informacije, ki so bile resnične, zato vsebina tožnikovega intervjuja pojmovno ni mogla škodovati poslovnim interesom toženke.
Sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženki, in plačo pri drugem delodajalcu (ali odškodnine v tej višini, torej istih zneskov na odškodninski podlagi) za čas po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki je način prenehanja delovnega razmerja, določen v 5. alineji 77. člena ZDR-1. Delavec je do odškodnine v višini razlike v plači (lahko) upravičen (le) do datuma, ki ga določi sodišče (sodna razveza), kar pomeni, da mu po tem času odškodnina ne pripada (šlo bi za pretrganje vzročne zveze s sodno razvezo).
ZPP člen 71, 124, 196, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/4.
ugotovitev ničnosti pogodbe - nujni in enotni sosporniki
Ob uveljavljanju ničnosti pogodbe mora tožnik hkrati tožiti vse pogodbene stranke pogodb, katerih ničnost uveljavlja, ker so vsi ti enotni in nujni sosporniki in če v tožbi vsi ti niso zajeti, ni tožena prava stranka.
Ker so v zadevi glede na zahtevek tožnikov na ničnost pogodb vsi toženci enotni sosporniki, se glede na določbo 196. člena ZPP na tiste, ki zamudijo kakšno pravdno dejanje, razteza tudi učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - nova dejstva in okoliščine - učinek pravnomočnosti - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Sodišče druge stopnje se strinja, da pravnomočnost (postopka priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe) nima takšnega učinka, kot je to v primeru odločanja o krivdi storilca za določeno kaznivo dejanje in ki je pravzaprav rezultirano iz ustavne določbe o prepovedi ponovnega sojenja za isto kaznivo dejanje, ki ga dokončno oblikuje inštitut ne bis in idem.
Čeprav je bilo že pravnomočno zavrnjeno priznanje in izvršitev sodbe države odreditve, lahko obsojenec ponovno predlaga, da se prizna sodba tujega sodišča in da se na tej podlagi zoper njega izvrši kazen zapora v državi izvršitve (R Sloveniji).
OZ člen 131, 149., 150., 171.. ZVZD-1 člen 5, 6, 10, 11, 12.. ZDR-1 člen 179.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - varstvo in zdravje pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru je zato treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varstva pri delu v skladu ZVZD-1 zakonska obveznost delodajalca in pravica delavca (10. in 11. člen ZVZD-1). Šele v primeru, da delodajalcu iz tega naslova ni mogoče očitati nobene kršitve, je tako mogoče izključno odgovornost za nastalo škodo očitati delavcu, ki dela ni opravljal s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje oziroma življenje in zdravje drugih oseb (12. člen ZVZD-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061935
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 347, 347/3, 347/3-1, 347/3-2. OZ člen 59, 59/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine - lastninska pravica več oseb - solastnina - prodaja solastne nepremičnine - zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - posebna pravila - sklenitev prodajne pogodbe pod odložnim pogojem - razvezni pogoj - upravičenja solastnika - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - prenehanje veljavnosti pogodbe - redno poročilo stečajnega upravitelja - vknjižba lastninske pravice
Pritožnik je bil seznanjen z dejansko in pravno podlago predkupne pravice (solastnina - tretji odstavek 66. člena SPZ) in s tem, da je bila pogodba z njim sklenjena pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupna upravičenka uveljavi predkupno pravico.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena. V kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti se stranki postavi skrbnik. V obravnavani zadevi gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva. Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZIZ člen 46, 46/1, 268, 273, 273/1, 273/1-3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
vpis sprememb pri poslovnih deležih - sklep o začasni odredbi - zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi
Kot izhaja iz točke 1 te obrazložitve, je registrsko sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju, izdanega v skladu s 3. točko prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanje (v nadaljevanju ZIZ), odredilo vpis obremenitve pri poslovnem deležu subjekta vpisa. Gre za realizacijo sklepa o izvršbi, saj ima sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklep o izvršbi (268. člen ZIZ). V skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSreg se namreč v primeru družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi. Gre za (izvršilno) dejanje, ki ga na podlagi prej citirane določbe ZIZ registrsko sodišče izvede po uradni dolžnosti takoj, ko prejme sklep o zavarovanju, pri čemer ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O vsebinski utemeljenosti predlaganega zavarovanja odloča sodišče v postopku, v katerem je bil sklep o začasni odredbi izdan. Glede na navedeno na obširne pritožbene navedbe obeh pritožnikov v zvezi z utemeljenostjo predlaganega zavarovanja sodišču druge stopnje ni bilo treba odgovarjati, saj za sprejem odločitve niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na pritožbene ugovore pa velja še omeniti, da za realizacijo izdane odločbe dejstvo (ne)pravnomočnosti sklepa o zavarovanju ni odločilno, saj se v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če ZIZ za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Iz ZIZ za področje zavarovanja terjatev z začasno odredbo ne vsebuje drugačnih določb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062002
ZKP člen 94, 118, 120, 120/1, 127, 127/1.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - pravila o vročanju
V točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da je obdolžencu krivdno povzročene stroške postopka naložilo zaradi njegovega ignoriranja in neaktivnega ravnanja, s tem ko sodnih pisanj ni dvigoval in sodišču tudi ni sporočil morebitnega drugega naslova bivanja, zaradi česar je moralo sodišče odrejati vročanja po detektivih. S tem se je prvostopenjsko sodišče povsem nedvoumno opredelilo do krivde obdolženca za nastanek stroškov kazenskega postopka, ki zaradi njegovega ravnanja ne morejo bremeniti proračun kljub zavrnilni sodbi.
pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov - odstop od pogodbe
Kljub zaključku, da je bila pogodba o paketnem potovanju sklenjena kot pogodba na daljavo, pa je nato prvostopno sodišče za presojo upravičenosti tožničinega odstopa od pogodbe in pogojev za odstop (brez navajanja razlogov), na čemer temelji pravica do povračila vplačila oz. obseg povračila, napačno uporabilo določbo 7. odstavka 57f člena7 ZVPot. Citirana določba namreč ureja pravico potrošnika glede odstopa od pogodbe brez razloga samo v primeru pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ne pa tudi v primeru sklenitve pogodbe na daljavo. Posledično se je pri ugotovljenem dolžnostnem vračilu in njegovem obsegu napačno sklicevalo tudi na določbo 2. odstavka čl. 43d ZVPot, ki se, glede na določbo 6. točke 1. odstavka 43a čl. istega zakona ne uporablja za pogodbe o paketnem potovanju.
ZPP člen 4, 243, 244, 244/1, 253, 254, 254/2, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 86, 86/1, 299, 299/1. ZDR-1 člen 9, 9/2, 13, 13/1, 44, 73, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2, 111/3, 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 134, 134/2, 157.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 64.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 71, 71/1, 71/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 59, 59/1, 59/1-5.
zadostna trditvena podlaga - plačilo za nadurno delo - ničnost pogodbenega določila - osnovna plača - dodatki k plači - izredna odpoved delavca - zapadlost terjatve - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je določba pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik opravljal nadurno delo brez plačila, nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1). S pogodbo o zaposlitvi se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZDR-1), pri čemer ZDR-1 le za poslovodne osebe in prokuriste določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s plačilom za delo (73. člen ZDR-1). Tožnik ni bil poslovodna oseba ali prokurist (ni bil niti vodilni delavec, za katere ZDR-1 v 157. členu dopušča drugačno ureditev delovnega časa, nočnega dela, odmorov, dnevnih in tedenskih počitkov).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062181
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - gradnja na tuji nepremičnini - darilna pogodba - odpoved pravici - obogatitveni zahtevek - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - nedovoljeni informativni dokazi - pričakovana pravica
Pred vzpostavitvijo izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje je posebno premoženje in se tudi z vložkom skupnega premoženja vanj ne transformira v skupno premoženje.
Z vlaganji v že obstoječo stanovanjsko hišo se identiteta nepremičnine ni spremenila, le bivanjski standard se je izboljšal. To pa ne napolnjuje pravnega standarda nove stvari.
Nedokončan, manj kot 40 % velik del hiše ne spremeni identitete nepremičnine, zato tudi z gradnjo prizidka A. A. in toženka nista pridobila lastninske pravice po pravilih ZTLR o gradnji na tujem.
Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti specificirane; ni naloga sodišča, da samo išče oziroma ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije dejstva, ki jih mora skladno z materialnim dokaznim bremenom navajati stranka.
V pravdnem postopku se dokazi izvajajo zaradi dokazovanja s strani strank zatrjevanih dejstev, ne pa z namenom, da se stranki omogoči pridobitev podatkov o dejstvih, ki bi jih morala zatrjevati.
KZ-1 člen 20, 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - predpisana kazen - omilitev kazni - priznanje krivde - olajševalne in obteževalne okoliščine - sostorilstvo
Ne glede na navedeno pa je dodati, da je za obravnavano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 v zakonu zagrožena kazen od treh do desetih let zapora ter denarna kazen. V obravnavani zadevi je sodišče obdolžencu, ob uporabi omilitvenih določil izreklo kazen dve leti zapora. Sodišče je torej obdolžencu izreklo zaporno kazen pod spodnjo mejo za to kaznivo dejanje predpisane zaporne kazni. V obilni meri je torej upoštevalo olajševalne okoliščine, kot so navedene v točki 5 izpodbijane sodbe in povsem neutemeljeno je zato pritožbeno zavzemanje za še dodatno znižanje zaporne kazni. Ob že izpostavljeni uporabi omilitvenih določil in številnih obteževalnih okoliščinah, upoštevaje pri tem tudi težo kaznivega dejanja in stopnjo kazenske odgovornosti obdolženca, nikakor ni podlage za še dodatno znižanje obdolžencu izrečene zaporne kazni, za kar se zavzema pritožnik. Ker je prvostopno sodišče izreklo tudi primerni stranski kazni, ki ju pritožba niti ne graja in glede na ostale razloge, ki jih je v tej smeri navedlo že prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da je bila obdolžencu izrečena previsoka zaporna kazen, nikakor ne more biti uspešna.
vznemirjanje lastninske pravice - prepoved uporabe poti - ponovljen postopek - trajno dolžniško razmerje - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - odpoved pogodbenega razmerja - pogoji za veljavnost - izjava volje - ugotovitev za nazaj
Res je, da odpoved trajnega obligacijskega razmerja načeloma ne zahteva posebne obličnosti, vendar pa mora biti za veljavno odpoved (poleg okoliščine, da je le-ta sopogodbeniku vročena) izpolnjen tudi elementarni pogoj, da je sopogodbenik jasno in nedvoumno seznanjen, da se trajno pogodbeno razmerje odpoveduje. Torej mora biti v odpovedi jasno navedeno, za katero pogodbeno razmerje gre, nadalje izjava volje, da se to pogodbeno razmerje odpoveduje in s kakšnim odpovednim rokom. Odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Da za to voljo lahko izve, pa jo mora sopogodbenik, ki odpoveduje trajno razmerje, jasno in nedvoumno izraziti. Evidentno je, da dopisi, v katerih tožnik ne govori o nobenem pogodbenem razmerju, temveč povsem nasprotno zatrjuje, da tako pogodbeno razmerje ne obstaja, ne izpolnjuje zgoraj navedenih temeljnih pogojev za veljavno odpoved po 333. členu OZ.
Ko se izkaže za pravilno ugotovitev, da tožnik tožencema obligacijskega razmerja ni veljavno odpovedal, se izkaže za nepomembno, ali je bila odpoved dana v primernem času in ali je bil odpovedni rok ustrezno dolg. Razloge v zvezi z odpovednim rokom in primernostjo časovnega trenutka odpovedi je sodišče prve stopnje navedlo za povrh (ex abundante cautela), ti razlogi pa glede na okoliščino, da je pravilen že zaključek, da odpovedi sploh ni bilo, niso bistveni za odločitev. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je domnevno ugotavljalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ni kršilo 7. člena ZPP ali tožnikove pravice do izjave, temveč je zgolj vsebinsko napolnilo pravni standard primernega odpovednega roka in primernega trenutka za odpoved v smislu 333. člena OZ.
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
dedna pravica - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka
Sredstva, ki jih je toženka iz naslova od pokojnika prejetega denarja namenila za kupnino za apartma, torej predstavljajo skupno premoženje toženke in pokojnega, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pravilno je nadalje obrazložilo, da apartma, ki je bil kupljen s temi sredstvi, zato ne predstavlja toženkinega posebnega premoženja. Tak status bi lahko imel le tisti ustrezen del, glede katerega bi bila kupnina poravnana iz leta 1995 prejetih 10.000.000 ITL. Ker pa toženka ni navedla, koliko kupnine je poravnala iz tega naslova oziroma kakšno vrednost so ta sredstva ob nakupu predstavljala, je sodišče utemeljeno zaključilo, da ni dokazala, da je v apartma vložila svoje posebno premoženje in da ta nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pokojnega in toženke.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 244, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 105, 108, 108/4, 116.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - nepopolna vloga - podpis vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolne vloge - pritožba dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - nepravilna vročitev pravni osebi - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - vročitev v hišni predalčnik - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - podpis pravne osebe - podpis zastopnika pravne osebe - zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - zastopanje stečajnega dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja
Stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - neizpolnjen pogoj
Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne, pri čemer so merila, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu (I Cp 9/2021), sodišču zgolj za pomoč. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni.
Založitev predujma sodišče naloži po uradni dolžnosti. Ker je narava postopka takšna, da lahko uspe le ena stranka, mora sodišče pri tem upoštevati le predvidene stroške ene stranke.
ZP-1 člen 20a, 20a/2, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 192č, 192č/5, 192č/5-1. ZDavP-2 člen 125, 126, 143, 143/2, 156.
zastaranje izvršitve sankcije - globa za prekršek - zastaranje izterjave - davčna izvršba - začetek izvrševanja - sklep o davčni izvršbi - postopek za odreditev nadomestnega zapora - razveljavitev sklepa o nadomestnem zaporu in ustavitev postopka
Zastaralni roki iz ZDavP-2 veljajo le glede absolutnega zastaranja dokončne izvršitve globe, medtem ko sta glede začetka izvrševanja globe relevantna zastaralna roka, določena v prvem oziroma tretjem odstavku 44. člena ZP-1.
Globa se začne izvrševati z izdajo sklepa o davčni izvršbi.
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 38, 38/6. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDavP-2 člen 57, 97.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna izpolnitev obveznosti - bruto ali neto znesek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev obveznosti - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost ter presoja, ali je pravilno, da so bili davčni odtegljaj in prispevki sploh obračunani in plačani, ni predmet civilnega izvršilnega postopka in presega pristojnost izvršilnega sodišča, temveč spada v pristojnost presoje davčnih organov (FURS). Morebitne napake pri izračunu oziroma plačilu davčnega odtegljaja in prispevkov ter posledično vrnitev neutemeljeno oziroma preveč plačane dohodnine in prispevkov, mora upnik zato uveljavljati pri pristojnem davčnem organu po pravilih, ki jih določajo davčni predpisi, morebitno sodno varstvo pa lahko nato uveljavlja v upravnem sporu. V postopku pred davčnim organom v zvezi z odločanjem o vrnitvi preveč oziroma neutemeljeno plačanega davka in prispevkov in ne v civilnem izvršilnem postopku se tako tudi presoja, ali s sodno poravnavo dogovorjena odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi odpovedi spada med izjeme od obveznosti plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2.3