zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - priznanje prekrška - zakonski znaki prekrška - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - redni sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Čeprav se sodba, s katero sodišče prve stopnje zavrne zahtevo za sodno varstvo, na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to sodišča prve stopnje ne odreši njegove dolžnosti, da svojo odločitev o sprejemu priznanja odgovornosti ustrezno pojasni.
Storilec ni priznal vseh očitanih zakonskih znakov prekrškov in odgovornosti, zaradi česar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 118. člena in 68. člen ZP-1 ter je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki vpliva na zakonitost sodbe, saj po objektivnih in subjektivnih kriterijih ni jasnega in popolnega priznanja prekrškov.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih - dejanje ni kaznivo dejanje - ni dokazov - obstoj utemeljenega suma - enoten postopek - združitev postopka
Sodišče prve stopnje je kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo hkrati tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, kar pa ni mogoče. Če se namreč ugotovi, da v izreku obtožnice opisano dejanje ni kaznivo dejanje, ocena, ali je dovolj dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, povsem odpade.
V podobnih sporih, v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, tudi uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo (VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021), da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. Zato so pritožbene navedbe o nižji urni postavki neutemeljene.
Pritožnica pri razlagi 365. člena OZ, ki jo ponuja, ne upošteva okoliščin danega primera in dejstva, da je bila v zadevi izdana začasna odredba, ki je upravičenki iz garancije prepovedala, da poda banki zahtevek za njeno unovčitev, banki pa prepovedala izplačilo upravičenki. V skladu s 365. členom OZ zastaranja ne pretrga zgolj vložena tožba upravičenca iz bančne garancije, temveč vsako njegovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
dedna pravica - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka
Sredstva, ki jih je toženka iz naslova od pokojnika prejetega denarja namenila za kupnino za apartma, torej predstavljajo skupno premoženje toženke in pokojnega, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pravilno je nadalje obrazložilo, da apartma, ki je bil kupljen s temi sredstvi, zato ne predstavlja toženkinega posebnega premoženja. Tak status bi lahko imel le tisti ustrezen del, glede katerega bi bila kupnina poravnana iz leta 1995 prejetih 10.000.000 ITL. Ker pa toženka ni navedla, koliko kupnine je poravnala iz tega naslova oziroma kakšno vrednost so ta sredstva ob nakupu predstavljala, je sodišče utemeljeno zaključilo, da ni dokazala, da je v apartma vložila svoje posebno premoženje in da ta nepremičnina ne predstavlja skupnega premoženja pokojnega in toženke.
OZ člen 131, 149., 150., 171.. ZVZD-1 člen 5, 6, 10, 11, 12.. ZDR-1 člen 179.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri sestopu z delovnega stroja - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - varstvo in zdravje pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru je zato treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varstva pri delu v skladu ZVZD-1 zakonska obveznost delodajalca in pravica delavca (10. in 11. člen ZVZD-1). Šele v primeru, da delodajalcu iz tega naslova ni mogoče očitati nobene kršitve, je tako mogoče izključno odgovornost za nastalo škodo očitati delavcu, ki dela ni opravljal s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje oziroma življenje in zdravje drugih oseb (12. člen ZVZD-1).
ZFPPIPP člen 47, 48, 121, 121/1, 320, 330, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZPP člen 283.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - načelo hitrosti stečajnega postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - unovčevanje stečajne mase - sklep o prodaji - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - nepodaljšljiv rok - dogovor o uporabi nepremičnine - stečajni dolžnik kot upnik - vložitev pravnega sredstva - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki
V postopku osebnega stečaja se stečajna masa unovči na več načinov, in sicer da se proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve oziroma opravi drug pravni posel za uresničitev premoženjskih pravic (320. člen ZFPPIPP). Nobeden od načinov nima prednosti pred drugim, saj je potrebno pri unovčenju slediti temeljnim načelom stečajnega postopka kot sta zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrost postopka (48. člen ZFPPIPP).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062181
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - gradnja na tuji nepremičnini - darilna pogodba - odpoved pravici - obogatitveni zahtevek - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - nedovoljeni informativni dokazi - pričakovana pravica
Pred vzpostavitvijo izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje je posebno premoženje in se tudi z vložkom skupnega premoženja vanj ne transformira v skupno premoženje.
Z vlaganji v že obstoječo stanovanjsko hišo se identiteta nepremičnine ni spremenila, le bivanjski standard se je izboljšal. To pa ne napolnjuje pravnega standarda nove stvari.
Nedokončan, manj kot 40 % velik del hiše ne spremeni identitete nepremičnine, zato tudi z gradnjo prizidka A. A. in toženka nista pridobila lastninske pravice po pravilih ZTLR o gradnji na tujem.
Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti specificirane; ni naloga sodišča, da samo išče oziroma ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije dejstva, ki jih mora skladno z materialnim dokaznim bremenom navajati stranka.
V pravdnem postopku se dokazi izvajajo zaradi dokazovanja s strani strank zatrjevanih dejstev, ne pa z namenom, da se stranki omogoči pridobitev podatkov o dejstvih, ki bi jih morala zatrjevati.
KZ-1 člen 20, 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - predpisana kazen - omilitev kazni - priznanje krivde - olajševalne in obteževalne okoliščine - sostorilstvo
Ne glede na navedeno pa je dodati, da je za obravnavano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 v zakonu zagrožena kazen od treh do desetih let zapora ter denarna kazen. V obravnavani zadevi je sodišče obdolžencu, ob uporabi omilitvenih določil izreklo kazen dve leti zapora. Sodišče je torej obdolžencu izreklo zaporno kazen pod spodnjo mejo za to kaznivo dejanje predpisane zaporne kazni. V obilni meri je torej upoštevalo olajševalne okoliščine, kot so navedene v točki 5 izpodbijane sodbe in povsem neutemeljeno je zato pritožbeno zavzemanje za še dodatno znižanje zaporne kazni. Ob že izpostavljeni uporabi omilitvenih določil in številnih obteževalnih okoliščinah, upoštevaje pri tem tudi težo kaznivega dejanja in stopnjo kazenske odgovornosti obdolženca, nikakor ni podlage za še dodatno znižanje obdolžencu izrečene zaporne kazni, za kar se zavzema pritožnik. Ker je prvostopno sodišče izreklo tudi primerni stranski kazni, ki ju pritožba niti ne graja in glede na ostale razloge, ki jih je v tej smeri navedlo že prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da je bila obdolžencu izrečena previsoka zaporna kazen, nikakor ne more biti uspešna.
ZPP člen 4, 243, 244, 244/1, 253, 254, 254/2, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 86, 86/1, 299, 299/1. ZDR-1 člen 9, 9/2, 13, 13/1, 44, 73, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2, 111/3, 127, 127/3, 127/4, 128, 128/1, 134, 134/2, 157.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 64.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 71, 71/1, 71/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 59, 59/1, 59/1-5.
zadostna trditvena podlaga - plačilo za nadurno delo - ničnost pogodbenega določila - osnovna plača - dodatki k plači - izredna odpoved delavca - zapadlost terjatve - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je določba pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik opravljal nadurno delo brez plačila, nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1). S pogodbo o zaposlitvi se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZDR-1), pri čemer ZDR-1 le za poslovodne osebe in prokuriste določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s plačilom za delo (73. člen ZDR-1). Tožnik ni bil poslovodna oseba ali prokurist (ni bil niti vodilni delavec, za katere ZDR-1 v 157. členu dopušča drugačno ureditev delovnega časa, nočnega dela, odmorov, dnevnih in tedenskih počitkov).
zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - nova dejstva in okoliščine - učinek pravnomočnosti - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Sodišče druge stopnje se strinja, da pravnomočnost (postopka priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe) nima takšnega učinka, kot je to v primeru odločanja o krivdi storilca za določeno kaznivo dejanje in ki je pravzaprav rezultirano iz ustavne določbe o prepovedi ponovnega sojenja za isto kaznivo dejanje, ki ga dokončno oblikuje inštitut ne bis in idem.
Čeprav je bilo že pravnomočno zavrnjeno priznanje in izvršitev sodbe države odreditve, lahko obsojenec ponovno predlaga, da se prizna sodba tujega sodišča in da se na tej podlagi zoper njega izvrši kazen zapora v državi izvršitve (R Sloveniji).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061935
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 347, 347/3, 347/3-1, 347/3-2. OZ člen 59, 59/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine - lastninska pravica več oseb - solastnina - prodaja solastne nepremičnine - zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - posebna pravila - sklenitev prodajne pogodbe pod odložnim pogojem - razvezni pogoj - upravičenja solastnika - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - prenehanje veljavnosti pogodbe - redno poročilo stečajnega upravitelja - vknjižba lastninske pravice
Pritožnik je bil seznanjen z dejansko in pravno podlago predkupne pravice (solastnina - tretji odstavek 66. člena SPZ) in s tem, da je bila pogodba z njim sklenjena pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupna upravičenka uveljavi predkupno pravico.
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062148
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zmanjšana zmožnost za delo - izvedenec medicinske stroke - kršitev kazenskega zakona - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje ne dvomi, da je zaradi ravnanja obdolženca prišlo do (začasne) prizadetosti oškodovankine zunanjosti, saj je že kirurg v statusu, ki ga je povzel izvedenec medicinske stroke ob svojem zaslišanju, opisal, da je desni uhelj v rahli oteklini in rdečini, kar pomeni, da je rahlo otečen in pordel. Vidna je bila tudi ekskoriacija na področju desnega uhana, kateri je iztrgan, pri čemer je bila prisotna parpatolna bolečnost desne senčnične kosti.
vznemirjanje lastninske pravice - prepoved uporabe poti - ponovljen postopek - trajno dolžniško razmerje - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - odpoved pogodbenega razmerja - pogoji za veljavnost - izjava volje - ugotovitev za nazaj
Res je, da odpoved trajnega obligacijskega razmerja načeloma ne zahteva posebne obličnosti, vendar pa mora biti za veljavno odpoved (poleg okoliščine, da je le-ta sopogodbeniku vročena) izpolnjen tudi elementarni pogoj, da je sopogodbenik jasno in nedvoumno seznanjen, da se trajno pogodbeno razmerje odpoveduje. Torej mora biti v odpovedi jasno navedeno, za katero pogodbeno razmerje gre, nadalje izjava volje, da se to pogodbeno razmerje odpoveduje in s kakšnim odpovednim rokom. Odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Da za to voljo lahko izve, pa jo mora sopogodbenik, ki odpoveduje trajno razmerje, jasno in nedvoumno izraziti. Evidentno je, da dopisi, v katerih tožnik ne govori o nobenem pogodbenem razmerju, temveč povsem nasprotno zatrjuje, da tako pogodbeno razmerje ne obstaja, ne izpolnjuje zgoraj navedenih temeljnih pogojev za veljavno odpoved po 333. členu OZ.
Ko se izkaže za pravilno ugotovitev, da tožnik tožencema obligacijskega razmerja ni veljavno odpovedal, se izkaže za nepomembno, ali je bila odpoved dana v primernem času in ali je bil odpovedni rok ustrezno dolg. Razloge v zvezi z odpovednim rokom in primernostjo časovnega trenutka odpovedi je sodišče prve stopnje navedlo za povrh (ex abundante cautela), ti razlogi pa glede na okoliščino, da je pravilen že zaključek, da odpovedi sploh ni bilo, niso bistveni za odločitev. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je domnevno ugotavljalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ni kršilo 7. člena ZPP ali tožnikove pravice do izjave, temveč je zgolj vsebinsko napolnilo pravni standard primernega odpovednega roka in primernega trenutka za odpoved v smislu 333. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00062335
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7. OZ člen 837. ZPP člen 17, 17/2.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost za odločanje - posredniške storitve - pogodba o opravljanju storitev - pogodba o posredovanju - plačilo provizije za posredovanje - plačilo za storitev posredovanja - kraj izpolnitve - kraj opravljanja storitev - športni agent - sodišče eu
Pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku se presoja po vseh trditvah, ki jih v zvezi z njegovo pravno naravo (podlago) poda tožeča stranka v tožbi in tožena stranka v odgovoru na tožbo.
Sodišče Evropske unije je v zadevi Wood Floor Solutions pojasnilo, da če opredelitev na podlagi pogodbe ali dejanskega izvajanja storitev ni možna, se za kraj opravljanja storitve šteje kraj, v katerem ima zastopnik sedež ali stalno prebivališče. Ta kraj je namreč vedno mogoče določiti z gotovostjo in torej predvidljivo. Poleg tega je ta kraj v bližini spora, saj bo zastopnik tam po vsej verjetnosti opravil nezanemarljiv del svojih storitev.
pogodba o naročilu - izpolnitev pogodbe - povrnitev stroškov
Pravdni stranki sta skladno s pogodbeno avtonomijo lahko sklenili pogodbo o naročilu za opravo nadzora in koordinacije nad objektom. Te pogodbe ne gre enačiti s Pogodbo o naročilu opravljanja storitve nadzora nad gradnjo, pri kateri morata stranki v pogodbi ugotoviti, da nadzornik izpolnjuje zakonske predpostavke za nadzornika po določilih Gradbenega zakona. Nadzorni organ je v obravnavanem primeru bil določen v 13. členu Gradbene pogodbe (A. A. dipl. inž. gradb). Zmotno je zato pritožnikovo stališče, da tožnik na podlagi ničnega dogovora o izvajanju funkcije nadzora gradnje ne more zahtevati nobenega plačila, saj za kaj takšnega ni potrebne pravne podlage. Pravno podlago predstavlja ustno sklenjena pogodba o naročilu in določbe OZ.
URS člen 39, 39/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. ZDR-1 člen 34, 37, 77, 77-5, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - alkohol - svoboda izražanja - intervju - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - razlika v plači
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v intervjuju ni podajal neresničnih dejstev, da je govoril o znanih dejstvih, o katerih so pred njim povedali že drugi in so že bila objavljena v časopisih, in je bil glede resničnosti informacij tudi v dobri veri. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilno zaključilo, da je šlo za javnostim že znane informacije, ki so bile resnične, zato vsebina tožnikovega intervjuja pojmovno ni mogla škodovati poslovnim interesom toženke.
Sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženki, in plačo pri drugem delodajalcu (ali odškodnine v tej višini, torej istih zneskov na odškodninski podlagi) za čas po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki je način prenehanja delovnega razmerja, določen v 5. alineji 77. člena ZDR-1. Delavec je do odškodnine v višini razlike v plači (lahko) upravičen (le) do datuma, ki ga določi sodišče (sodna razveza), kar pomeni, da mu po tem času odškodnina ne pripada (šlo bi za pretrganje vzročne zveze s sodno razvezo).
prenehanje delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - premoženjska škoda - izguba na zaslužku - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Neutemeljena je pritožbena navedba, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi razlog za zaposlitev tožnice za določen čas predstavljalo nadomeščanje ostalih zaposlenih. Ker je obseg sodne presoje omejen le na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec v sodnem postopku ne more zatrjevati in dokazovati, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko nek drug.
ZDRS člen 40. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 8.
nezakonit izbris iz registra prebivalstva Republike Slovenije - vloga za pridobitev državljanstva RS - denarna odškodnina za gmotno škodo - denarna odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina - ocena višine izgubljenega dobička - previsoka denarna odškodnina - načelo individualizacija višine odškodnine - dejansko prebivališče - kršitev človekovih pravic - prosta dokazna presoja
Dejstva, da je tožnik nekaj mesecev pred prej navedenim datumom sam odjavil svoje stalno prebivališče, sodišče prve stopnje ni spregledalo, kot poskuša prikazati pritožba, saj je v sodbi izrecno ugotovilo, da je tako ravnal iz poslovnih razlogov, ker si je iskal delo v Srbiji. Tudi očitek tožniku, da ni izkoristil pravnih sredstev v postopku za pridobitev državljanstva, ni utemeljen; jasno je namreč, da z morebitno pritožbo že zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja glede prijavljenega stalnega prebivališča ne bi uspel. Toženka je z izbrisom tožnika iz registra stalnega prebivalstva brez dvoma ravnala protipravno, ker je kršila tožnikove človekove pravice. Toženka se svoje krivde ne more razbremeniti, niti delno. Predmet dokazovanja v pravdi sta tako le še škoda ter vzročna zveza med škodo in izbrisom.
Toženka pa v celoti utemeljeno nasprotuje prisojeni odškodnini za premoženjsko škodo. Ta namreč ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Poleg tega pavšalna denarna odškodnina krije tudi premoženjsko škodo, ki jo je povzročil izbris. Tožnik bi moral svojo premoženjsko škodo konkretizirano zatrjevati in dokazati. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, namreč ne razbremenjuje stranke dolžnosti, da navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, na katere opira svoje zahtevke. Ker je obstoj škode (vključno z njeno višino) eden od konstitutivnih elementov odškodninske obveznosti, je bilo dokazno breme na tožniku. Izgubljeni dohodek predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih tožnik ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in o katerih sklepamo na podlagi podatkov iz preteklosti (torej iz tega, koliko je zaslužil pred izbrisom), ter tistimi prihodki, ki jih je kljub škodnemu dogodku na kakršenkoli način pridobil, tudi z delom na črno. Teh odločilnih dejstev tožnik med pravdo ni razkril. Tožnik s tem dokaznemu bremenu ni zadostil.