CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00062520
ZG člen 47, 47/6. ZPP člen 13. ZNP-1 člen 42.
prekinitev nepravdnega postopka - delitev solastnine - namenska raba nepremičnine - status nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - predhodno vprašanje - postopek pred geodetsko upravo - namenska raba parcele - status zemljišča - vrednost nepremičnine
Od statusa zemljišča so odvisne različne možnosti fizične delitve nepremičnine v naravi (v zvezi s tem bodo glede na določbo šestega odstavka 47. člena ZG pomembni prostorski akti oziroma v njih določena namenska raba), pa tudi vrednost nepremičnine.
Sodišče prve stopnje lahko glede na določbo 13. člena ZPP, ki se v postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1, zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekine postopek tudi, če o njem še ni odločil kakšen drug pristojen organ in ne zgolj sodišče.
Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne opravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - zakonski rok - podaljšanje roka - primernost roka
Ugovorni rok je določen v trajanju 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, na kar je bil dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi izrecno in jasno opozorjen. Gre za zakonski rok, ki je prekluzivne narave in nepodaljšljiv, kar pomeni, da ne le, da ga sodišče ne more podaljšati, temveč tega sploh ne sme storiti.
Presoja ustreznosti dolžine zakonsko določenega ugovornega roka je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča, subjektivno dojemanje kompleksnosti in zahtevnosti zadeve pa ne more biti podlaga za določanje (drugačne) dolžine ugovornega roka oziroma podlaga za njegovo podaljšanje.
Po vpogledu v dokumentacijo spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da na odločbi tujega prekrškovnega organa z dne 7. 4. 2021 ni klavzule pravnomočnosti. Opredelitev pravnomočnosti izhaja le iz potrdil tujega prekrškovnega organa, ki pa sta v spisu dve (l. št. 2-10 spisa in l. št. 20-23 spisa), pri čemer se prvo potrdilo nanaša na odločbo z dne 7. 4. 2021, ki naj bi postala pravnomočna dne 9. 5. 2021, drugo potrdilo pa se nanaša na odločbo z dne 24. 5. 2021, ki je postala pravnomočna dne 8. 6. 2021.
Ker odločba z dne 7. 4. 2021 glede na priloženo vročilnico na l. št. 11 spisa ni mogla postati pravnomočna že dne 7. 5. 2021, saj je bila vročena šele dne 24. 5. 2021, datum pravnomočnosti 8. 6. 2021 pa se glede na podatke v potrdilu na l. št. 21 nanaša na odločbo z dne 24. 5. 2021, se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-11 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.
ZP-1 člen 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 17, 17/6, 18. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5.
hitri postopek - pravice obrambe - prekoračitev hitrosti vožnje - obrnjeno dokazno breme - domneva odgovornosti lastnika vozila
Ker je tako iz podatkov spisa kot iz razlogov sodišča prve stopnje razvidno, da je bil plačilni nalog storilcu izdan kot lastniku vozila in storilec na kraju prekrška ni bil ustavljen, so pritožbene trditve, da je dokazno breme za dokazovanje identitete voznika na prekrškovnem organu, neutemeljene. Pravilni so namreč razlogi sodišča prve stopnje, da se identiteta storilca ne ugotavlja na podlagi slikovne dokumentacije, ta je namreč namenjena le nedvoumnemu pripisovanju rezultatov meritev in drugih podatkov, temveč identiteta storilca temelji na domnevi iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061932
SZ-1 člen 111. ZIZ člen 21, 21/1. ZPP člen 279c.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - izselitev iz stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok - pripravljalni narok - oprava naroka - izključitev javnosti - izvršljivost in določljivost izreka sodbe - opredelitev nepremičnine - primernost izvršilnega naslova - časovne meje pravnomočnosti - zaključek glavne obravnave
Pritožbena trditev, da je izrek pomanjkljiv in da sodba ni izvršljiva, je zmotna. Tudi, če bi v izreku bilo zapisano le, da je tožena stranka dolžna izprazniti stanovanje (opredeljeno z ustreznimi identifikacijskimi podatki), bi namreč to zadoščalo. Prvi odstavek 21. člena ZIZ določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. In vse to je iz izpodbijane sodbe razvidno. Sicer pa je identifikaciji stranke namenjen uvod sodbe, ki pa v obravnavanem primeru vsebuje vse potrebne podatke.
Sodišče prve stopnje jedolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave (in se stranke v skladu z zakonom nanje sklicujejo). Ta trenutek namreč v pravdi opredeljuje časovne meje pravnomočnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da toženec kot solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Ker je bilo o tožničini terjatvi za plačilo glavnice zoper glavno dolžnico že pravnomočno odločeno, je sodišče pravilno odločilo, da toženec za opisane obveznosti odgovarja solidarno z glavno dolžnico.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - plačilo pravdnih stroškov
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, ker se je sama izselila iz poslovnih prostorov in ne zato, ker je tožena stranka umaknila traktor, mora povrniti toženi stranki pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061901
ZPP člen 286b, 286b/1. ZD člen 210.
odškodnina - sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - postopek z mednarodnim elementom - sprememba tožbenega zahtevka - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe - branje zapisnikov o zaslišanju prič - omejitev odgovornosti dediča
Ker tretja toženka do sedaj dedne izjave pred zapuščinskim sodiščem v Cazinu še ni podala, jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo za dedinjo. Po 172. členu Zakona o dedovanju v Federaciji BiH, ki določa, da dediči za zapustnikove dolgove odgovarjajo do višine vrednosti zapuščine, pa je sodišče prve stopnje odgovornost dedinje za dolgove pokojnega očeta v izreku sodbe pravilno omejilo s pristavkom, da je obveznost tretje toženke omejena le do višine vrednosti podedovanega premoženja, ki ga bo podedovala po pokojnem A. A., kar dopušča tudi možnost, da se bo dedovanju odpovedala. Ker tudi obseg dediščine za dedinjo še ni znan oziroma določen, bo tretja toženka ugovor o omejitvi odgovornosti za dolgove lahko podala tudi še v morebitnem izvršilnem postopku.
spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku
V dopolnitvi tožbe je navedla dovolj dejstev, da je bila tožba sklepčna. Ali te navedbe zadoščajo za ugoditev zahtevku, pa je odvisno od ugovorov nasprotne stranke. Od tožeče stranke ni mogoče zahtevati, da mora že vnaprej navajati podrobne trditve o vseh potencialno spornih dejstvih. Taka (prestroga) zahteva po nepotrebnem obremenjuje postopke in povzroča, da ti postajajo nepregledni.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neupravičena uporaba tuje stvari - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nastanka terjatve - neupravičena obogatitev - uporabnina za nepremičnino - zahteva za dopustitev uporabe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nepremičnina v solastnini - souporaba nepremičnine - privolitev v lastno prikrajšanje - volenti non fit iniuria - nastanek terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Dejstva, da v sodni poravnavi z besedo ni omenjena tožničina zahteva o souporabi nepremičnine ali plačilu uporabnine (za čas po sklenitvi sodne poravnave), tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati drugače, kot ga je sodišče prve stopnje – da očitno ni nasprotovala stanju oziroma izvrševanju (so)lastniških upravičenj glede nepremičnine, kot je bilo v času sklepanja sodne poravnave in zato v zvezi s tem ni imela nobenih pripomb/zahtev.
Neuveljavljanje zahteve, da ji solastnik omogoči uporabo njenega solastniškega deleža, oziroma da ji v primeru, če uporablja tudi njen dele, plačuje uporabnino, povzroči stanje, ko tožnica na tak način privoli v svoje oškodovanje (volenti non fit iniuria), kar pa se odrazi v dejstvu, da za čas dokler ne izrazi svoje zahteve, nima terjatve iz naslova uporabnine.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjetna izkazanost nastanka hujših škodljivih posledic - skupno premoženje zakoncev - odtujitev nepremičnine - razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost - nezadostne trditve - dopustnost ponovnega predloga - drugačno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do tožničinih trditev, s katerim je utemeljevala obstoj drugega zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, saj je pojasnilo, da z morebitno odtujitvijo stvari iz skupnega premoženja skupno premoženje ne preneha, temveč le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja skupnega premoženja zaradi razpolaganja, in sicer v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku tega prikrajšanja. Sodišče prve stopnje je s tem ovrglo trditev tožeče stranke, da v primeru odtujitve nepremičnine ne bi mogel svoje terjatve izterjati iz edinega premoženja prvo toženca, saj mu je nakazalo, da bi v takem primeru za poplačilo svoje terjatve posegel na ustrezno denarno terjatev.
Sama objektivna možnost, da bo nekdo razpolagal s premoženjem, še ne zadošča za ugotovitev nevarnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tudi po presoji pritožbenega sodišča mora upnik za obstoj objektivne nevarnosti dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik razpolagal s spornim predmetom, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Če bi že samo takšna hipotetična možnost že zadoščala za izkaz nevarnosti, potem bi se začasno odredbo vedno izdalo, saj bi bila zaradi opisanih razlogov nevarnost vedno podana.
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno zgolj o postavljenem predlogu in ne o morebitnih novih predlogih, ki bi temeljili na novih dejstvih in dokazih. Če bi v nadaljevanju postopka tožeča stranka pridobila kakšne podatke, ki bi kazali na konkretnejšo ravnanje tožencev v zvezi z odtujitvijo sporne nepremičnine, bo seveda lahko ponovno vložila predlog za zavarovanje z začasno odredbo in bo o njem tudi vsebinsko odločeno. Učinka litispendence in pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi izključujeta možnost uveljavljanja enakega zavarovanja le na enaki dejanski podlagi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062351
URS člen 26. OZ člen 131. KZ-1 člen 37, 257, 257/1. ZKP člen 35, 35/1, 42, 277, 277/1, 437, 437/1.
odškodninska odgovornost države - neobstoj protipravnega ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - odgovornost države za ravnanje sodnika - začetek kazenskega postopka - umik obtožnega predloga - vsebina obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - zavrnitev obtožbe - naklepno kaznivo dejanje - napeljevanje h kaznivemu dejanju - predlog za izločitev sodnika - prednostna zadeva - pogoji za prenos pristojnosti
Vsaka intervencija državnih organov, ki je usmerjena proti posamezniku, je zanj neprijetna in poseže v njegovo z Ustavo in zakonom varovane pravice. A zato še ni protipravna v pomenu 26. člena Ustave. Takšna postane le, če prekorači mejo dopustnega, kar pa je opredeljeno s pravnim standardom kvalificirane napačnosti.
Tožilka je ocenila, da je dejansko stanje dopuščalo pričetek kazenskega pregona, da pa so zbrani dokazi tekom kazenskega postopka pripeljali to sklepa, da niso izkazani vsi elementi kaznivega dejanja in je obtožni predlog umaknila.
Sodišče je prve stopnje v obravnavani zadevi spremenilo odločbo prekrškovnega organa tako, da je odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi izreklo opomin namesto globe.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji, ko sodišče ni niti odpravilo odločbe prekrškovnega organa niti ustavilo postopka o prekršku, ni dovoljena.
sprožilni element - zamuda - zapadlost - trditveno breme - višina denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - bodoče duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivna pogojenost višine odškodnine - pretrpljene telesne bolečine
Glede na pritožbeno grajo, ki s trditvami o prenizki odškodnini po posameznih postavkah trdi, da prisojena odškodnina odstopa od primerljivih primerov v sodni praksi, pa v zvezi s presojo pravične denarne odškodnine kljub temu izpostavlja tudi pomembnost vidika primerjave odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode oškodovancu, kar je nujen pogoj za poenoteno obravnavanje škod z različnim obsegom in za s tem povezano določanje odškodnin v višini, ki ohranjajo ustrezna razmerja.
Obravnavani škodni dogodek je šteti kot sprožilni dejavnik za nastanek vseh tožničinih težav z levo roko (mravljinčenje). Ker pri tožnici pred škodnim dogodkom niso bile prisotne težave v zvezi s sindromom levega zapestnega prehoda, obravnavani škodni dogodek predstavlja sprožilni mehanizem za manifestacijo težav v obliki mravljinčenja.
Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pritožbeno navedbo, da za ugotovitev obveznosti ni potrebno zaključeno zdravljenje, ampak mora biti oškodovančevo zdravstveno stanje toliko stabilizirano, da dopušča opredelitev škode. Vendar je tožeča stranka trditve, da je bilo njeno zdravstveno stanje stabilizirano pred datumom vložitve tožbe, po danih ugovorih tožene stranke, podala le s posplošeno navedbo, ne da bi jo v odgovor na trditve tožene stranke kakorkoli trditveno in dokazno podprla, kot bi to morala, upoštevaje čl. 212 ZPP.
V skladu s šestim odstavkom 48. c člena ZP-1 mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek.
ZP-1 člen 60, 60/1, 63, 63/2. URS člen 23, 25, 29.
zahteva za sodno varstvo - zakonski rok - prekluzivnost roka - pravica do pravnega sredstva
Pritožbeno sodišče ob presoji prvega odstavka 60. člena ZP-1 ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da storilec ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke prekrškovnega postopka, v katerem je bil izdan plačilni nalog, ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8-dnevnem roku, saj je v postopku za prekrške prekrškovnega organa (hitri postopek) poudarjeno načelo hitrosti, ker se v hitrem postopku (praviloma) obravnavajo lažje kršitve, ki imajo manjše posledice za kršitelja in ki so lažje dokazljive, tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno.
Pritožnica pri razlagi 365. člena OZ, ki jo ponuja, ne upošteva okoliščin danega primera in dejstva, da je bila v zadevi izdana začasna odredba, ki je upravičenki iz garancije prepovedala, da poda banki zahtevek za njeno unovčitev, banki pa prepovedala izplačilo upravičenki. V skladu s 365. členom OZ zastaranja ne pretrga zgolj vložena tožba upravičenca iz bančne garancije, temveč vsako njegovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 244, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 105, 108, 108/4, 116.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - nepopolna vloga - podpis vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolne vloge - pritožba dolžnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - nepravilna vročitev pravni osebi - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - vročitev v hišni predalčnik - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - podpis pravne osebe - podpis zastopnika pravne osebe - zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - zastopanje stečajnega dolžnika - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja
Stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - način izvajanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve izpostavilo, da so bili sumi v zvezi s spolno zlorabo deklice zavrnjeni, kot tudi sumi storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja v škodo mladoletne A. A. Izpostavilo je pozitivne ugotovitve CSD v odnosu med deklico in očetom v času, ko so izvajali stike pod nadzorom. Zato nadaljnje kopičenje dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstev, ki jih je sodišče kot verjetne že sprejelo kot podlago za svojo odločitev, ni bilo potrebno in načelo kontradiktornosti zaradi neizvedbe nadaljnjih dokazov ni bilo prekršeno.