sprememba tožbe - poškodba pri delu - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - nastanek škodnega dogodka - dopustnost spremembe tožbe
Drži pritožbeno zavzemanje, da sklep o dopustitvi spremembe tožbe ni sklep procesnega vodstva in da je sodišče, ko ga izda, nanj vezano ter ga ne more več spremeniti. Sodišče prve stopnje je torej izpodbijanim sklepom nedopustno poseglo v predhodni sklep, ki ga je sprejelo na naroku.
Neustrezna čelada nima adekvatne (predvidljive) vzročne zveze z nastankom škodnega dogodka, ampak ima lahko le vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode (op. tudi sodišče prve stopnje omenja takšno vzročno zvezo). Ker je prvi sklop vzročne zveze (med nedopustnim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka) neadekvaten, je po teoriji o adekvatni vzročnosti odškodninska odgovornost ″povzročitelja‶ izključena, in sicer v celoti.
V točki 29. obrazložitve izpodbijane sodbe povzetih kršitev predpisov iz varstva pri delu preprosto ni mogoče vzročno povezati z nastankom škodnega dogodka, zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje prve toženke, da ni odgovorna za nastalo nesrečo.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Ob smiselni uporabi 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, ovira za prodajo premoženja stečajnega dolžnika preneha s pravnomočno odločitvijo v pravdi glede izločitvene pravice oziroma lastninske pravice stečajnega dolžnika na premoženju, ki je predmet prodaje. Pravnomočen sklep o prodaji torej temelji na pravnomočni odločbi glede lastninske pravice dolžnika na predmetnem premoženju. V ZFPPIPP, ki poudarja načelo hitrosti postopka, ni pravne podlage, da se postopek prodaje, ki temelji na pravnomočnih odločitvah sodišča, prekine zaradi pritožbe upnika, vložene na ESČP. Upnik tudi sicer vsebine pritožbe na ESČP ni izkazal.
Sodišče druge stopnje se po presoji pritožbenih razlogov strinja s stališčem upravitelja, ki ga je povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, da je zahteva za prekinitev prodaje oz. stečajnega postopka v okoliščinah konkretnega primera neracionalna in neskladna s temeljnimi pravili v postopkih zaradi insolventnosti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti je višje sodišče tehtalo med upoštevanjem (tehničnih) procesnih pravil zaradi izostanka izreka v izpodbijanem sklepu glede prekinitve postopka in grozečo škodo zaradi zastoja v postopku, ter zadeve ni vrnilo prvostopenjskemu sodišču v dopolnitev postopka, ampak je upoštevajoč načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka odločilo v korist slednjega ter dalo prednost ustavni in konvencijski pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ob tem višje sodišče poudarja, da nima pomislekov glede same vsebine odločitve, da se postopek ne prekine, kot je obrazloženo že zgoraj.
sprememba tožbe - materialno pravo - začetek stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena pogodba
Prvostopno sodišče je upoštevaje okoliščino, da se je tekom pravdnega postopka zoper prvo toženo stranko začel stečajni postopek, dovolilo predlagano spremembo tožbe (186. člen ZPP) in upoštevalo določilo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)2 glede spremembe tožbe zoper prvo toženo stranko.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v nadaljevanju v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke zoper prvo in drugo toženo stranko, saj je ugotovilo, da v konkretnem primeru ne pride v upoštev določba 253. člena ZFPPIPP3, ne gre za spremembo nedenarne terjatve v denarno, ampak gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo med prvo toženo in drugo toženo stranko po drugem odstavku 24.4 in 265. členu ZFPPIPP5 in denarno terjatev tožeče stranke, izhajajoč iz pravice do poplačila iz kupnine za prodana parkirna mesta. Pojasnilo je, da obveznost sklenitve pogodbe ni nedenarna terjatev, saj ne predstavlja izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedbe storitve (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Terjatev izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedba storitve nastane šele s sklenitvijo pogodbe, ki pa v konkretnem primeru ni bila sklenjena in tako terjatev še ni nastala. Tožeča stranka je namreč utemeljevala svoj zahtevek.
Prvostopno sodišče je s tem, ko je s sklepom z dne 27. 1. 2021 dopustilo spremembo tožbe s spremembo istovetnosti zahtevka iz prvotnega zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve in plačilo terjatve, sprejelo (napačno) materialnopravno stališče, da se zaradi začetka stečajnega postopka nad prvo toženo stranko nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika pretvori v denarno terjatev (po 1. odstavku 253. člena ZFPPIPP).
zavrženje tožbe - stečajna masa - izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka
Intervenient utemeljeno opozarja ravno na specifično situacijo, ko je prišlo do prodaje poslovnega deleža zaradi oziroma v postopku prenehanja tožeče stranke, nekdanje družbenice tožene stranke. Intervenienta je potrebno šteti kot pravnega naslednika tožeče stranke, sicer bi bil onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic. V nasprotnem primeru ne bi bilo tožeče stranke, ki bi nadaljevala s postopkom in intervenient ne bi mogel intervenirati ter pomagati pri dokazovanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, to pa izključno zaradi izbrisa tožeče stranke po zaključku stečajnega postopka, na kar intervenient ni imel nobenega vpliva.
pravdni postopek - stečaj - prijava terjatve v stečaj - predlog za nadaljevanje - prekluzivni rok - prekinitev postopka
Prva tožnica dela vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Glede prijavljenega in prerekanega dela pa ni pravočasno predlagala nadaljevanja pravde. Sklep o preizkusu terjatev, s katerim je bila njena terjatev prerekana, je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP javno objavljen na portalu Ajpes, zato ne drži tudi sicer nejasna navedba, da ni bila obveščena o prerekanju terjatve. Druga tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Sodišče prve stopnje je posledično na podlagi določb ZFPPIPP utemeljeno in pravilno zavrnilo njun tožbeni zahtevek (glej odločbo sodišča prve stopnje).
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora sodišče izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe samo v primeru, ko toženec (vsebinski) spremembi nasprotuje, v kolikor pa se s spremembo strinja ali se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ni razloga za sodno intervencijo in gre za t. im. "tiho" spremembo. Tudi po pritožbeni oceni v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2022 ne gre za nasprotovanje modifikaciji tožbenega zahtevka po vsebini.
Skladno z Odvetniško tarifo, veljavno v času priznanja stroškov postopka, je bila spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obrazložene vloge po 2. točki tar. št. 16 OT mogoče priznati 225 točk.
Prerekano dejstvo praviloma povzroči prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na stranko, ki ga zatrjuje, ki ga mora nadgraditi in podkrepiti, saj v tej fazi zgolj ponovitev pavšalne izjave o obstoju določenega dejstva več ne zadostuje.
Pravilo obličnosti vsekakor ni namenjeno razbremenjevanju ali izognitvi odgovornosti pooblaščenih predstavnikov profesionalnih subjektov za izrečene izjave in ustno sprejete zaveze.
Izjava volje hipotekarnega upnika, da se odreče hipoteki, mora biti popolnoma jasna in nedvoumna in mora biti podana od osebe, ki ima pooblastilo za izražanje njegove poslovne volje. Enako velja tudi za obljubo hipotekarnega upnika, da se bo odrekel hipoteki.
zapuščinski postopek - nezadostno število izvodov vloge - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje vloge
Po določilu 106. člena ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD, morajo stranke vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, predložiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. V primeru, da po pozivu sodišča v določenem roku tega ne storijo, sodišče vlogo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - osebna služnost - prepoved obremenitve in odtujitve
Pritožnica kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemeljen njen pritožbeni očitek v smeri, da so kršene njene pravice do osebnega dostojanstva, do socialne varnosti in doma.
ugovor po izreku roka - zavrženje ugovora - pravočasnost ugovora po izteku roka - plačilo dolga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno in ustrezno pojasnilo, da so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi. Prav tako je pravilno ugotovilo, da dolžnica v ugovoru po izteku roka ni izkazala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi in posledično na podlagi drugega odstavka 56. člena ZIZ ugovor po izteku roka utemeljeno zavrglo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku po uradni dolžnosti paziti na to, ali je bil dolg na način, ki ga je zatrjevala dolžnica (tj. s kompenzacijami, opravljenimi med upnikom in glavnim dolžnikom) že v celoti poravnan. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti paziti na morebitno prenehanje veljavnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izterjavo terjatve, glede katere se vodi izvršba (prvi odstavek 76. člena ZIZ), prav tako pa tudi, ali je bila terjatev morebiti poplačana v okviru izvrševanja sklepa o izvršbi. Morebitno prenehanje terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, še pred vložitvijo predloga za izvršbo, na podlagi izvedenih plačil glavnega dolžnika oziroma s kompenzacijo med glavnim dolžnikom in upnikom, pa se upošteva le na ugovor dolžnika, ki mora biti vložen pravočasno (drugi odstavek 56. člena ZIZ).
dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da je A. A. pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebovala od 25. 3. 2019 dalje, vendar utemeljeno izpodbija dosojen višji dodatek od istega datuma dalje. Pravilno je njegovo materialno pravno stališče, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 5. odst. 128. člena ZPIZ-2, saj je bila A. A. uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 24. 3. 2014 dalje.
Ob upoštevanju zadržanja zastaranja v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (to je 64 dni), ki je nastopilo na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel. Ker je torej v obravnavani zadevi kazenski pregon že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP obtožbo zoper oba obdolženca in obdolženo pravno osebo zavrnilo.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - uporaba poslovnega prostora - dobava električne energije - plačilo elektrike - upravičenec - neplačilo računov - odklop elektrike - izklop elektrike - nemožnost uporabe poslovnega prostora - motenje posesti z odvzemom električne energije - protipravnost posega v posest - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - ogroženost poslovanja - sodno varstvo posesti - izključitev posestnega varstva - izključitev protipravnosti - motenje temelječe na zakonu
Ravnanje tožene stranke je klasični primer samovoljnega ravnanja. Tožena stranka je z odklopom elektrike nedopustno posegla v posest tožeče stranke, ki jo izvršuje na poslovnih prostorih, ker je na ta način želela doseči, da bi tožeča stranka plačala toženi stranki stroške porabe elektrike. Med pravdnima strankama namreč obstaja spor glede pravilnega obračuna višine teh stroškov in tudi glede ostalih (dodatnih) stroškov upravljanja, med pravdnima strankama pa je tudi sporno, ali je upravičenka do plačila teh stroškov tožena stranka ali družba A., d. o. o.
Tožena stranka je na podlagi pogodbe le upravljalec električnega omrežja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se za upravnika ne uporabljajo določbe Energetskega zakona. Motenje posesti tožene stranke torej ne temelji na zakonu, zato ni izkazana predpostavka iz tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki bi izključevala pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka.
Le zakon lahko izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da ni mogoče izključiti protipravnosti s pravnim poslom.
dokaz z zaslišanjem prič - enak dokazni predlog nasprotne stranke - predujem za kritje stroškov - pričnina - delitev stroškov po enakih delih - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Izpodbijana odločitev sodišča je posledica zmotne ugotovitve, da je dokaz z zaslišanjem priče A. A. predlagala (samo) toženka. Kot pravilno opozarja pritožba, sta izvedbo tega dokaza namreč predlagali obe pravdni stranki. Po drugem odstavku 153. člena ZPP sodišče v takem primeru odloči, naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Isto pravilo, torej, da si pravdni stranki enakopravno delita stroške za zaslišanje priče, mora veljati tudi takrat, kadar predujem ni bil položen (tretji odstavek 242. člena ZPP).
Ker je bil izpodbijani procesni sklep izdan med postopkom na prvi stopnji in torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek končal, so nastali pritožbeni stroški sestavni del pravdnih stroškov. Pravica do njihovega povračila je zato odvisna od izida pravde.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063604
ZKP člen 18, 18/1, 329, 334, 334/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - načelo proste presoje dokazov - preiskovalno načelo - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - presoja dejanskega stanja
Bistvo dokaznega postopka je, da se o dokaznem gradivu ustno razpravlja oziroma se ga pretrese. Dokaze izvaja sodišče, pri čemer so posledično načelu proste presoje dokazov in preiskovalnega načela dokazna pravila, ki urejajo merila, ali naj se neko dejstvo dokazuje, ali je dokaz dopusten, kako dokaz izvesti in kako dokaz ocenjevati, bolj skopa. Sodno izvajanje dokazov tako na prvi stopnji sojenja pomeni, da razpravljajoči senat oziroma sodnik posameznik ne odloča zgolj o tem, kateri dokazi naj se izvedejo, pač pa izvedbo dokaza tudi vodi (daje besedo, prepoveduje ponavljajoča se nepomembna in prepovedana vprašanja in sploh ravna v smislu drugega odstavka 334. člena ZKP). Procesni udeleženci pri izvedbi dokazov seveda sodelujejo, jih tudi predlagajo, vendar dokazovanja ne vodijo, prav tako niso upravičeni do vsebinske usmeritve izpovedi prič, kot je to sicer mogoče v poudarjeno akuzatornih postopkih.
Res je, kot izpostavljajo pritožniki, da se bliža dan, ko bo obtoženi A. A. izpuščen na prostost zaradi prestane zaporne kazni. A zgolj zato v tem trenutku ni moč govoriti o tem, da ponovitvena nevarnost ni podana. Res je tudi kot izpostavljajo zagovorniki, da bi obtoženec teoretično že lahko zaprostil za predčasni odpust, kot tudi, da verjetno obstajajo formalni razlogo za ugodnost v smislu prostega izhoda, vendar to je zgolj špekulacija, ko ni dvoma, da se za odobritev predčasnega oziroma pogojnega odpusta, kot tudi za zavodske ugodnosti, zahtevajo tudi vsebinski pogoji. O danosti teh pogojev pa je v tem trenutku tvegano govoriti zlasti glede na pritožbeno neproblematizirane ugotovitve, o tem, da so zoper obtoženca v teku še drugi kazenski postopki.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je stranski intervenient družbenik tožene stranke, da je sodeloval pri sprejemu skupščinskega sklepa, da želi pomagati toženi stranki obdržati skupščinski sklep v veljavi in da je izkazal materialnopravni odnos s toženo stranko na način, da je njen družbenik.
prodaja nepremičnine dolžnika - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika
Sodna praksa je zavzela stališče, da je določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP kogentna norma in sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine odloči drugače, kot določa ZFPPIPP. Na drug strani pa dolžnikovi pravici do doma stojijo nasproti ustavne pravice upnikov do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave RS), katerih del je tudi (v razumnem roku dosežena) pravica do poplačila terjatev.
posebni revizor - konkretizacija - vodenje poslov družbe - nepravilnosti
Pritožba utemeljeno opozarja na konkretno opredeljen predlog v delu, ko se ta nanaša na analizo danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in direktorjem C. C. za obdobje preteklih pet let od skupščinskega sklepa. V tem delu je namreč predlagatelj svoj predlog zadostno opredelil, saj so posli vsebinsko in časovno opredeljeni, znane pa so tudi stranke posla.
ZNP-1 člen 22, 22/2, 22/5, 42. ZPP člen 363, 363/3.
postopek za delitev stvari v solastnini - postopek za delitev solastnih nepremičnin - udeleženci nepravdnega postopka - nasprotni udeleženci - prenos solastniškega deleža - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - dopustitev - pogoji za dopustitev udeležbe - pravni interes za udeležbo v postopku - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, po petem odstavku 22. člena ZNP-1 ni posebne pritožbe. Predlagatelj bo zato sklep lahko izpodbijal šele v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Tega ne more spremeniti dejstvo, da je izpodbijani sklep opremljen z napačnim pravnim poukom. Sodišče namreč na ta način ne more ustanoviti pravice do pravnega sredstva, ki je stranki oziroma udeležencu postopka zakon ne daje.