ZFPPIPP člen 56, 56/1, 63, 63/1, 63/3, 63/4, 63/9, 64, 224, 303, 303/1, 342, 342/1, 342/3, 385. SPZ člen 6, 38, 38/1, 38/4, 227, 227/1, 247, 247/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje ugovora - ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - procesna legitimacija - služnostni upravičenec - prepoved obremenitve in odsvojitve - imetnik pravice - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožnica v tem stečajnem postopku ni upnica, zaradi česar ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala imeti v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic enaka procesna upravičenja kot upniki.
Tudi po pritožbeni oceni vloga z dne 3. 6. 2022 predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave, po prejemu izvedenskega mnenja. Glede na vsebino vloge tožnice z dne 3. 6. 2022 gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa je razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Ključno je, da je tožnica v sporni vlogi modificirala tožbeni zahtevek skladno s podanim izvedenskim mnenjem.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - osebna služnost - prepoved obremenitve in odtujitve
Pritožnica kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemeljen njen pritožbeni očitek v smeri, da so kršene njene pravice do osebnega dostojanstva, do socialne varnosti in doma.
dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da je A. A. pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebovala od 25. 3. 2019 dalje, vendar utemeljeno izpodbija dosojen višji dodatek od istega datuma dalje. Pravilno je njegovo materialno pravno stališče, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 5. odst. 128. člena ZPIZ-2, saj je bila A. A. uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 24. 3. 2014 dalje.
posebni revizor - konkretizacija - vodenje poslov družbe - nepravilnosti
Pritožba utemeljeno opozarja na konkretno opredeljen predlog v delu, ko se ta nanaša na analizo danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in direktorjem C. C. za obdobje preteklih pet let od skupščinskega sklepa. V tem delu je namreč predlagatelj svoj predlog zadostno opredelil, saj so posli vsebinsko in časovno opredeljeni, znane pa so tudi stranke posla.
dokaz z zaslišanjem prič - enak dokazni predlog nasprotne stranke - predujem za kritje stroškov - pričnina - delitev stroškov po enakih delih - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Izpodbijana odločitev sodišča je posledica zmotne ugotovitve, da je dokaz z zaslišanjem priče A. A. predlagala (samo) toženka. Kot pravilno opozarja pritožba, sta izvedbo tega dokaza namreč predlagali obe pravdni stranki. Po drugem odstavku 153. člena ZPP sodišče v takem primeru odloči, naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Isto pravilo, torej, da si pravdni stranki enakopravno delita stroške za zaslišanje priče, mora veljati tudi takrat, kadar predujem ni bil položen (tretji odstavek 242. člena ZPP).
Ker je bil izpodbijani procesni sklep izdan med postopkom na prvi stopnji in torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek končal, so nastali pritožbeni stroški sestavni del pravdnih stroškov. Pravica do njihovega povračila je zato odvisna od izida pravde.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/2, 389, 389/2-1. ZIZ člen 79/, 79/1-1.
osebni stečaj - namen postopka osebnega stečaja - konkurenca interesov - poplačilo upnikov - izvzetje iz stečajne mase - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Iz dolžnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo osebno vozilo nujno potrebno za dolžnikovo življenje in za življenje članov njegove družine. Pojasnila, iz katerih izhaja, da bi bila organizacija družinskega življenja lažje izvedljiva, pa za drugačno odločitev o predlogu za izvzem vozila iz stečajne mase ne zadoščajo.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - uporaba poslovnega prostora - dobava električne energije - plačilo elektrike - upravičenec - neplačilo računov - odklop elektrike - izklop elektrike - nemožnost uporabe poslovnega prostora - motenje posesti z odvzemom električne energije - protipravnost posega v posest - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - ogroženost poslovanja - sodno varstvo posesti - izključitev posestnega varstva - izključitev protipravnosti - motenje temelječe na zakonu
Ravnanje tožene stranke je klasični primer samovoljnega ravnanja. Tožena stranka je z odklopom elektrike nedopustno posegla v posest tožeče stranke, ki jo izvršuje na poslovnih prostorih, ker je na ta način želela doseči, da bi tožeča stranka plačala toženi stranki stroške porabe elektrike. Med pravdnima strankama namreč obstaja spor glede pravilnega obračuna višine teh stroškov in tudi glede ostalih (dodatnih) stroškov upravljanja, med pravdnima strankama pa je tudi sporno, ali je upravičenka do plačila teh stroškov tožena stranka ali družba A., d. o. o.
Tožena stranka je na podlagi pogodbe le upravljalec električnega omrežja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se za upravnika ne uporabljajo določbe Energetskega zakona. Motenje posesti tožene stranke torej ne temelji na zakonu, zato ni izkazana predpostavka iz tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki bi izključevala pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka.
Le zakon lahko izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da ni mogoče izključiti protipravnosti s pravnim poslom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063604
ZKP člen 18, 18/1, 329, 334, 334/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - načelo proste presoje dokazov - preiskovalno načelo - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - presoja dejanskega stanja
Bistvo dokaznega postopka je, da se o dokaznem gradivu ustno razpravlja oziroma se ga pretrese. Dokaze izvaja sodišče, pri čemer so posledično načelu proste presoje dokazov in preiskovalnega načela dokazna pravila, ki urejajo merila, ali naj se neko dejstvo dokazuje, ali je dokaz dopusten, kako dokaz izvesti in kako dokaz ocenjevati, bolj skopa. Sodno izvajanje dokazov tako na prvi stopnji sojenja pomeni, da razpravljajoči senat oziroma sodnik posameznik ne odloča zgolj o tem, kateri dokazi naj se izvedejo, pač pa izvedbo dokaza tudi vodi (daje besedo, prepoveduje ponavljajoča se nepomembna in prepovedana vprašanja in sploh ravna v smislu drugega odstavka 334. člena ZKP). Procesni udeleženci pri izvedbi dokazov seveda sodelujejo, jih tudi predlagajo, vendar dokazovanja ne vodijo, prav tako niso upravičeni do vsebinske usmeritve izpovedi prič, kot je to sicer mogoče v poudarjeno akuzatornih postopkih.
Ob upoštevanju zadržanja zastaranja v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (to je 64 dni), ki je nastopilo na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel. Ker je torej v obravnavani zadevi kazenski pregon že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP obtožbo zoper oba obdolženca in obdolženo pravno osebo zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 53, 53/3, 53/4, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - neizpolnjevanje pogojev
Dejstvo, da tožnica do uveljavitve ZPIZ-2 ni dopolnila zahtevane starosti po 110. členu ZPIZ-1, tožnici onemogoča ugodnejšo obravnavo, ki jo prvi odstavek 392. člena ZPIZ-2 omogoča družinskim članom umrlega, če bi do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili zahtevano starost iz predhodno veljavnih določil ZPIZ-1.
zavrženje pritožbe - podpis pooblaščenca - legitimacija - pooblaščenec, ki ni odvetnik - društvo - žig na pooblastilu
A. A. (kot fizična oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom) je pooblaščena za zastopanje nasprotnega udeleženca. Kot pooblaščenka je v tem postopku vložila že vrsto različnih vlog. Dejstvo, da je bil na zavrženi pritožbi (ob njenem podpisu) odtisnjen še žig društva (katerega predstavnica je prav tako A. A.), ne more vzbuditi tolikšnega dvoma v pravilnost zastopanja, ki bi narekoval zavrženje te vloge.
Res je, kot izpostavljajo pritožniki, da se bliža dan, ko bo obtoženi A. A. izpuščen na prostost zaradi prestane zaporne kazni. A zgolj zato v tem trenutku ni moč govoriti o tem, da ponovitvena nevarnost ni podana. Res je tudi kot izpostavljajo zagovorniki, da bi obtoženec teoretično že lahko zaprostil za predčasni odpust, kot tudi, da verjetno obstajajo formalni razlogo za ugodnost v smislu prostega izhoda, vendar to je zgolj špekulacija, ko ni dvoma, da se za odobritev predčasnega oziroma pogojnega odpusta, kot tudi za zavodske ugodnosti, zahtevajo tudi vsebinski pogoji. O danosti teh pogojev pa je v tem trenutku tvegano govoriti zlasti glede na pritožbeno neproblematizirane ugotovitve, o tem, da so zoper obtoženca v teku še drugi kazenski postopki.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sklep.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - vročitev poziva - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - vročitev pravni osebi - izpodbijanje vročilnice - dokazno breme
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne tožena stranka, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.
ZPIZ-1 člen 36, 39, 39/1, 39/4, 42, 402.. ZPIZ-2 člen 394.
odmera starostne pokojnine - III. kategorija invalidnosti - pokojninska osnova - jubilejne nagrade - odpravnina - stečajni postopek
Sama prijava in tudi priznanje terjatve v stečajnem postopku še ne pomeni, da se ti zneski tudi upoštevajo pri izračunu za pokojninsko osnovo. Navedeni zneski, kot to navaja tudi tožnik v pritožbi, očitno niti niso bili izplačani.
sprememba tožbe - poškodba pri delu - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - nastanek škodnega dogodka - dopustnost spremembe tožbe
Drži pritožbeno zavzemanje, da sklep o dopustitvi spremembe tožbe ni sklep procesnega vodstva in da je sodišče, ko ga izda, nanj vezano ter ga ne more več spremeniti. Sodišče prve stopnje je torej izpodbijanim sklepom nedopustno poseglo v predhodni sklep, ki ga je sprejelo na naroku.
Neustrezna čelada nima adekvatne (predvidljive) vzročne zveze z nastankom škodnega dogodka, ampak ima lahko le vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode (op. tudi sodišče prve stopnje omenja takšno vzročno zvezo). Ker je prvi sklop vzročne zveze (med nedopustnim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka) neadekvaten, je po teoriji o adekvatni vzročnosti odškodninska odgovornost ″povzročitelja‶ izključena, in sicer v celoti.
V točki 29. obrazložitve izpodbijane sodbe povzetih kršitev predpisov iz varstva pri delu preprosto ni mogoče vzročno povezati z nastankom škodnega dogodka, zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje prve toženke, da ni odgovorna za nastalo nesrečo.
prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - razdelitev skupnega premoženja - prodaja nepremičnine v izvršbi
Dejstvo, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da znaša delež upnika na skupnem premoženju 60 % in delež dolžnice 40 %, še ne pomeni, da je bil s tem vzpostavljen solastninski delež dolžnice na predmetni nepremičnini (v višini 40 %), s katerim bi lahko prosto razpolagala in na katerega bi lahko upnik v izvršilnem postopku posegel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062005
ZPP člen 214, 308, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/1, 133, 133/3, 164, 169.
učinek sodne poravnave - učinek pravnomočne sodbe - ista zadeva (stvar) - identiteta spora - predmet sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - izbira načina povrnitve škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarno nadomestilo - povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - gradnja družinske hiše - splošna koristna dejavnost - neprerekana dejstva - prerekana dejstva - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - ugovor neobstoja vzročne zveze - sodba nima razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga pogodb - uporaba in razlaga pogodbenih določil - (ne)jasno pogodbeno določilo - odmera denarne odškodnine - amortizacija - sanacija ceste - vrednost del
ZPP v 308. členu določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. Če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, zavrže tožbo. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Vprašanje, ali gre za „isto stvar“, se tudi v razmerju do sodne poravnave rešuje po istih pogojih identitete zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana objektivna in subjektivna identiteta spora.
Pritožbeni očitek, da je tožnik zaradi sklenjene sodne poravnave omejen pri izbiri zahtevka, ker mu sodna poravnava omogoča zgolj zahtevati vzpostavitev v prejšnje stanje, zaradi česar je po mnenju pritožbe sodišče napačno uporabilo določilo 164. člena OZ, ni utemeljen, saj ima tožnik v skladu s to določbo pravico izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev v prejšnje stanje ali denarni zahtevek), objektivna identiteta med zahtevkom iz sodne poravnave in obravnavanim sporom pa ni podana. Le če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev v prejšnje stanje, oškodovanec ne more zahtevati plačila denarne odškodnine.
Ker sodba sodišča prve stopnje glede ugovora toženca o prekinitvi vzročne zveze med škodo na ograji in toženčevim ravnanjem nima razlogov, saj je sodišče zmotno štelo, da toženec ni prerekal obstoja vzročne zveze, se je v tem delu ne da preizkusiti.
Iz navedb pravdnih strank v postopku izhaja, da določilo 3. točke sodne poravnave razumeta vsaka drugače, sodišče pa v razlogih ni obrazložilo, ali so določila sodne poravnave jasna (prvi odstavek 82. člena OZ) ali pa je treba zaradi nejasnosti določila ugotavljati, kakšen je bil namen pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ), o čemer sta izpovedala toženec in priča - tožnikov oče.
Vse navedbe glede amortizacije in obogatitve so neutemeljene, saj ni dvoma, da je izvedenec v mnenju navedel dela, ki so potrebna za sanacijo ceste, zato so pritožbene navedbe, da bo tožnik obogaten za vrednost nove ceste, neutemeljene. OZ v 169. členu določa, da se pri odmeri odškodnine oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bilo škodljivega dejanja. Sodni izvedenec je na ustnem zaslišanju izrecno in jasno potrdil, da znesek, ki ga je izračunal v mnenju 6.300,00 EUR, predstavlja znesek, ki je potreben, da bi bilo s tem zneskom vzpostavljeno prejšnje stanje,
ZZK-1E člen 40, 48, 133, 161. ZDavP-2N člen 117.a.
predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina
Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).