ZZK-1 člen 132, 132-1, 132-4, 153, 153/1, 154, 154/2.
pravica do vložitve ugovora v zemljiškoknjižnem postopku – nedovoljenost ugovora v zemljiškoknjižnem postopku
Sklep o zavrnitvi vpisa, sklep o ustavitvi postopka zaradi umika predloga, sklep, s katerim se sodišče izreče za krajevno nepristojno, in sklep, da se vpis ne opravi, se vroča le udeležencem postopka iz 1. točke 132. člena ZZK-1. Udeleženec iz 1. točke 132. člena ZZK-1 pa je predlagatelj postopka oz. organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Drugi potencialni udeleženci, ki se jim sicer vroča sklep, s katerim se vpis dovoli, zato nimajo pravice do ugovora.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058788
ZZZDR člen 51, 52, 52/1. ZPP člen 7, 8.
skupno premoženje zakoncev – obdobje dejanske zakonske skupnosti – razpolaganje s skupnim premoženjem s strani enega zakonca – izpodbijanje pogodbe, sklenjene med enim zakoncem in tretjo osebo – dobra vera tretjega
Za pridobivanje skupnega premoženja zakoncev je pravno pomembno obdobje dejanske zakonske skupnosti in ne tudi čas do formalne razveze zakonske zveze.
Pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga z nepremičnino, ki sodi v skupno premoženje zakoncev in je v zemljiški knjigi lastnina vpisana le nanj, je glede deleža pripadajočega drugemu zakoncu, izpodbojen, če je kupec vedel ali bi moral vedeti, da je nepremičnina skupno premoženje zakoncev.
Če sodišče ugodi zahtevi zapustnikovega upnika za ločitev zapuščine od premoženja dediča, je zapustnikov upnik, ki je predlagal ločitev, dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka, saj institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena – da bi se zapustnikovi upniki poplačali iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili upniki prezadolženega dediča. Zato je v takšnem primeru prekinitev zapuščinskega postopka smiselna, saj izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju bo namreč omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
sklep o dedovanju – subjektivne meje pravnomočnosti – obseg zapuščine
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni po zakonu priznana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD). Obravnavanje zapuščine, končano s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je res iudicata za stranke, ki so sodelovale v postopku. Sklep jih veže in svojih dednih pravic po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi ne morejo več uveljavljati. Če je med dediči spor o dejstvih, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, ga je treba torej rešiti že v zapuščinskem postopku oz. ob njegovi prekinitvi in z napotitvijo dedičev na pravdo glede spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
ZIZ člen 53, 55, 58. ZPP člen 5, 339, 339/2. ZZZDR člen 123.
ugovor zoper sklep o izvršbi - trditvena in dokazna podlaga ugovora - obravnava ugovora na naroku - izvedba predlaganih dokazov - pravica do obravnavanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - prenehanje terjatve - redno šolanje - pravni standard
Dolžnik je v dokaz svojim trditvam, da se upnik, kljub vpisu ne šola več redno in da ves čas od polnoletnosti celo živi in dela na T., predlagal izvedbo številnih dokazov, zaslišanje strank in prič ter informacijo o izobraževanju Tehniškega šolskega centra, iz katerega izhaja tudi, da se upnik od sredine januarja 2008 ni več udeleževal šolskih aktivnosti, niti v zvezi s prilagojenim programom in da se tudi ni več vpisal v šolskem letu 2008/2009. Ob takem stanju v zadevi, bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok za obravnavo ugovora (58. člen ZIZ) in na njem izvesti predlagane dokaze in se šele na njihovi podlagi odločiti, ali in do kdaj je izpolnjen pogoj rednega šolanja. Za pravni standard rednega šolanja namreč golo dejstvo vpisa in možnost, da bi lahko upnik opravil svoje obveznosti, ne zadošča. S tem, ko ni izvedlo dokazov, je sodišče prve stopnje upniku odvzelo možnost obravnavanja v postopku in s tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0005789
ZPP člen 7, 212, 359. OZ člen 131, 250. ZIZ člen 279.
odškodnina za škodo, povzročeno z začasno odredbo - protipravnost škodnega ravnanja - neutemeljena začasna odredba - razpravno načelo - pogodbena kazen - dogovor o pogodbeni kazni ne glede na krivdo - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - nesubstanciran ugovor - nemško pravo
Okoliščina, da se je izdana začasna odredba izkazala za neutemeljeno, pomeni, da je podan element protipravnosti škodnega ravnanja, za nastanek odškodninske obveznosti upnika (tožene stranke) je bilo zato na tožeči stranki, da dokaže še predpostavko škode in vzročne zveze (med protipravnim ravnanjem oz. škodljivim dejstvom in škodo, nastalo v sferi oškodovanca). Gre za (konstitutivne) trditve o podani vzročni zvezi in ker tožeča stranka pravnopomembnih dejstev ni (popolnoma)navedla, se pokaže kot pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da svojemu trditvenemu (in dokaznemu) bremenu ni zadostila. Šele v takem primeru bi se postavilo vprašanje ustrezno substanciranih nasprotnih dejstev in dokazov.
V smislu določbe 279. člena ZIZ je tveganje na strani predlagatelja (tožene stranke), zato je pomembno le, da se je izdana začasna odredba izkazala za neutemeljeno – bila je razveljavljena. To je edini kriterij za potrebe pravilne uporabe 279. člena ZIZ in ni dopustno ponovno presojanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe.
zvišanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - delna sodba - sodba na podlagi pripoznave
V procesni situaciji, ko je tožeča stranka zvišala tožbeni zahtevek (sprememba tožbe po določbi drugega odstavka 184. člena ZPP-D) po podani pripoznavi tožbenega zahtevka in pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave, je prvostopno sodišče postopalo procesno dopustno, ko je izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave v skladu z določbo prvega odstavka 314. in prvega odstavka 316. člena ZPP-D, pri čemer ni sporno, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (drugi odstavek 316. člena ZPP-D).
ZPP člen 8, 70, 70-6, 72, 72/1, 72/2, 337, 337/1. ZZZDR člen 12, 12/1, 35. ZD člen 10, 10/2.
izločitev sodnika – odklonitveni razlogi – izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno bivanje
Nestrinjanje s sodnikovim procesnim vodstvom, njegovim pravnim mnenjem ali z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi ni razlog za sodnikovo izločitev, temveč za vložitev pravnih sredstev proti sodnikovi odločitvi.
Življenjska skupnost izvenzakonskih partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Nanjo kažejo predvsem zunanje okoliščine: skupno bivanje, skupno gospodinjstvo ter ekonomska skupnost, kar spremlja še notornost skupnosti, to je, da partnerja veljata v očeh okolja za taka življenjska sopotnika, kot sta mož in žena.
Če manjka ena od zunanjih okoliščin, ki kaže na življenjsko skupnost (v konkretnem primeru – če partnerja ne živita skupaj in za to ni objektivnih razlogov: študij ali zaposlitev v drugem kraju, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi), pogojev za izvenzakonsko skupnost ni.
dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - sorazmerje med zmožnostmi staršev in potrebami otrok - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine
Preživninsko breme med strankama ni pravilno porazdeljeno. Prvostopenjsko sodišče je premajhno težo dalo dejstvu, da ima toženec, ki živi sam, višje stroške od tožnice, ki živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. Prav tako ni v zadostni meri upoštevalo stroškov, ki jih bo imel toženec v času bivanja otrok pri njem (predvsem stroškov za prehrano, ki pri oceni potreb otrok, predstavljajo pomemben del stroškov). Potrebno je zagotoviti vrednostnostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otrok. Matematični izračun ne more biti edino relevantno merilo pri uporabi tega pravila. Pritožbeno sodišče se strinja s tožencem, da mu je prvostopenjsko sodišče naložilo previsoko preživninsko breme. Primerna preživnina znaša za ml. sina A. 200,00 EUR in ml. hčerko B. 140,00 EUR.
pristojnost skupne arbitraže - uporaba arbitražnega sporazuma - samoupravno razmerje - civilno pravno razmerje - pristojnost sodišča
Predvidela sta pristojnost arbitraže za razrešitev morebitnih sporov med posameznimi udeleženci, ki nastanejo pri izvajanju določb Samoupravnega sporazuma. Sklenjenega arbitražnega dogovora ni mogoče uporabiti v pogojih spremenjenih družbeno – ekonomskih in lastninskih razmerij, ki naj bi imele po trditvah tožeče stranke zanjo za posledico pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.
Tožeča stranka tožencu ni odpovedala najemne pogodbe in ima toženec še vedno pravni naslov za uporabo stanovanja. Prav tako tožeča stranka s to tožbo ne odpoveduje najemne pogodbe, ampak vlaga le ugotovitveni zahtevek, s katerim naj sodišče ugotovi, da je utemeljeno odpovedala najemno pogodbo. Zahtevek za izpraznitev stanovanja je neutemeljen, ker je najemna pogodba med strankama še vedno veljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004372
SPZ člen 2. OZ člen 190, 190/1, 190/2. ZOR člen 210. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212. ZRIPS člen 1.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - dogovor o skupnih vlaganjih - skupno premoženje - življenje v istospolni skupnosti - stvarnopravne posledice - numerus clausus stvarnih pravic - prepoved retroaktivne uporabe zakona - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - trditveno in dokazno breme
Dejstvo, da sta pokojnika živela skupaj, pa ne ustvarja stvarnopravnih posledic kot pri zakonski zvezi, niti noben drug zakon na to takrat ni vezal takšnih posledic. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, (ZRIPS, Ur. l. RS, št. 65/2005) ki je začel veljati 23.7.2005, uporabljati pa s 23.7..2006, namreč nikjer ne določa retroaktivne veljave (zato je tudi zapis sodišča prve stopnje, da tožnica ni zatrjevala registracije skupnosti, nepomemben). Tožnica bi morala zatrjevati in izkazati namen pridobivanja premoženja, in to ne skupnega (ampak solastnega), saj za nastanek skupnega premoženja (in iz tega naslova možnosti za pridobitev lastninske pravice) ni bilo veljavne zakonske podlage (načelo zaprtega kroga stvarnih pravic – oz. načelo numerus clausus stvarnih pravic - 2. člen SPZ).
pogodba o varčevanju – pogodba o modrem varčevanju – uporaba določil pogodbe – razlaga določil pogodbe – obresti – vabilo k dajanju ponudb
Promocijska brošura toženke predstavlja vabilo k dajanju ponudb po 35. členu ZOR.
Sklepov o obrestnih merah toženke, ki toženci obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižujejo, namesto zvišujejo, v skladu s sklenjeno pogodbo ni mogoče upoštevati.
vročitev – fikcija vročitve – vročitev s fikcijo – kaznovanje priče - denarna kazen
Iz povratnic ni razvidno, kje je vročevalec pustil sodno pisanje, zato vročitev s fikcijo ni bila opravljena v skladu s 141. čl. ZPP. Ker priča na narok ni bila vabljena pravilno, ni podlage za njeno kaznovanje po 241. čl. ZPP.
Šesti odstavek 3. tar. št. Zakona o sodnih taksah določa, da se plača sodna taksa za revizijo in za predlog za obnovo postopka kot za pritožbo. To določbo je treba razlagati tako, da se veže višina takse na pritožbo, ki je bila vložena zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se napada z revizijo.
ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 239, 299, 299/1, 440.
vsebina tožbe - veljavnost prodajne predpogodbe - prodaja tuje stvari - sklenitev glavne pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - začetek teka zamudnih obresti
Dejstvo, da tožnica ni bila lastnica nepremičnine, ni pomembno. Tudi pogodba o prodaji tuje stvari pogodbeni stranki veže (člen 440. OZ). Tožnica se je zato lahko v predpogodbi veljavno zavezala, da bo sklenjena glavna pogodba o prodaji te nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058778
ZPP člen 347, 347/2, 347/5, 358, 358/1, 315, 315/1, 165, 165/4. OZ člen 131, 131/1.
drugačno dejansko stanje – pritožbena obravnava – vmesna sodba - sodnik posameznik – odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče je o pritožbi odločilo po opravljeni obravnavi, saj je ugotovilo, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov.
odgovornost za škodo po živali - ugriz psa - opustitev nadzorstva - subrogacija
V konkretnem primeru bi bilo potrebno nadzorstvo psa (nemškega ovčarja) le v tem, da ta na kraju dogodka sploh ne bi bil prisoten ali ga toženec na kraj dogodka (ob 2. uri zjutraj) ne bi smel pripeljati ali pa bi ga moral takoj ob začetku intervencije policije odpeljati.
Glede na to, da je bilo s strani nepremičninskega posrednika za podpis prodajne pogodbe že vse pripravljeno, bi morala toženka navesti utemeljene razloge, zakaj si je glede prodaje stanovanja premislila. Ker takšnemu bremenu ni zadostila, je njeno ravnanje neutemeljeno (oziroma nepošteno, kot določa 841. čl. OZ), za takšen primer pa je v skladu s posredniško pogodbo dolžna plačati dogovorjeni del provizije.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – pravdni stroški
Pooblaščenec za sprejem pisanj se razlikuje od začasnega zastopnika po 82. čl. ZPP in ne sme opraviti nobenega drugega pravdnega dejanja, razen če ga stranka zanj posebej pooblasti. Pooblaščenka za sprejem pisanj zato ni upravičena do povračila stroškov za storitve, ki jih ne bi smela opraviti.